Tarča. Zdi se mi namreč, da je veseli december v zadnjih letih postal tarča nasprotnikov potrošništva in pobudnikov, naj se občine odpovedo ognjemetom in podobnemu ter ta denar namenijo socialno šibkim. Prvim odgovarjam, da če ne marajo jelk po trgovskih središčih, naj vanje ne hodijo ali pa vse preprosto ignorirajo. Saj jih nihče ne sili, da so del tega. Tudi sama ne maram valentinovega in podobnih “praznikov”, me pa ne moti, če je takrat okoli mene več vrtnic in čokolad. Drugim pobudnikom akcij za socialno šibke pa sporočam, da s tem, če v Ljubljani ne bo ognjemeta za tri tisoč evrov, ne bomo veliko naredili, ker gre za dosti kompleksnejši problem, ki ga je treba rešiti drugače. Ker če bi s tem, da se odpovemo ognjemetu, okrasitvi mest in stojnicam s kuhanim vinom, rešili revščino v Sloveniji, mislim, da ni nikogar, ki ne bi bil za. Zato naj vsak uživa v takem decembru, kot ga ima rad. In če želi kdo kaj narediti za sočloveka in ne samo tarnati, do kam je prišlo potrošništvo, ter po e-pošti deliti razne pobude, naj pomaga starejši sosedi nositi vrečke iz trgovine, pa naj se to sliši še tako obrabljeno.
Torej za decemberske praznike želim novinarki Nini kar največ zapravljanja v kičasto opremljenih nakupovalnih centrih, veliko užitkov pri poslušanju in …
Ja prazniki se bližajo in privoščim prav vsem, da imajo kaj od tega. Na ta prispevek se oglašam, da bo …