Čeprav je opredeljen kot živalski vrt, je njegov dejanski namen, da nudi dom številnim živalim, ki so jih ljudje pozabili živalim, poudarja lastnik Jože Rožmanec.

Slovenija Zgodilo se je vse, na kar smo opozarjali, "ljubitelji" živali so pa poniknili

Foto: Anže Petkovšek Zoo Park Rožman "To so moji brezdomci, ki so v parku dobili drugo priložnost, po tem ko so jih ljudje pripeljali skoraj do propada," pove Rožmanec, ko nas popelje skozi park. Ta je zaradi birokratskih zapletov za javnost zaprt od 31. januarja 2023. Že od leta 2021 ima težave s pridobitvijo dovoljenja za obratovanje, ki ga je treba v Sloveniji podaljševati na pet let . 

"Za naše birokrate so divje, prostoživeče in eksotične živali 'duhci", zato bi najraje videli, da se o njih sploh ne govori. Če malo bolje pogledate okoli sebe, vam bo kmalu jasno, da ti 'duhci' še kako želijo živeti. Žalostno je, da naša zakonodaja ne dopušča zavetišča za prostoživeče živali, kakršne sicer najdemo v vseh sosednjih državah," razlaga sogovornik.

Zavrženim, odpisanim, poškodovanim in maltretiranim živalim že vrsto poskuša zagotoviti mirna zadnja leta. Večinoma so bila njihova življenja turbulentna, zato vsaka od tu živečih živali s sabo nosi težko zgodbo. Sprehod skozi park je zato hkrati opomnik, kakšnih hudobij smo sposobni ljudje. Med drugim so drugo priložnost pri njem našle cirkuške živali in živali iz živalskih vrtov, ki so odslužile svoje ter so se jih lastniki želeli znebiti. Družbo jim delajo tudi živali neodgovornih posameznikov, ki zanje niso primerno skrbeli in bi jih drugače dali usmrtiti. 

Foto: Anže Petkovšek Zoo Park Rožman "Naša družba o zlorabah tovrstnih živali molči, čeprav jih je med njimi več kot pri psih in mačkah. Absurdno je, da birokracija, ki bi  pravzaprav morala delati v korist teh živali, počne ravno nasprotno, se huduje Rožmanec.

Živali so bile na njegovo posest pripeljane iz različnih koncev Slovenije pa tudi iz drugih držav. Pri tem ima daleč največ dela predvsem z urejanjem birokracije in pridobivanjem sredstev – večino živali mora namreč odkupiti. Oskrbuje jih na lastne stroške, financira pa se izključno s prostovoljnimi prispevki. Teh je od uradnega zaprtja parka dalje zelo malo ali praktično nič. "Pogosto sem se sredi noči zbujal z mislijo, s čim jim bom naslednji dan lahko nahranil," se časov med epidemijo covid-19, ko obiski niso bili mogoči, spominja lastnik ZOO Parka.

Inšpektorica "V času svoje kariere še nisem spoznala namernega mučitelja živali."

Ob prihodu v park je psihofizično stanje živali izjemno slabo, zato se z njimi intenzivno ukvarja. V najkrajšem možnem času jih želi pripeljati do boljšega počutja. Nekaterim kljub veterinarski oskrbi ni več pomoči, saj jih je brezbrižni lastnik "praktično ubil žive". 

Foto: Anže Petkovšek Zoo Park Rožman Večina je travmatiziranih, zato je delo z njimi lahko tudi nevarno. "Uf, večkrat sem bil deležen ugrizov ter tu in tam obiskov urgence, ampak na srečo ni bilo nič hujšega," se nasmehne sogovornik, ki je svoje življenje posvetil skrbi za živali. Začelo se je, ko je kot mladenič oskrbel poškodovanega srninega mladička. 

Nekateri "rešenčki" ostanejo pri njem le krajši čas, drugi pa tu preživijo več let ali celo več deset let. V parku, ki obsega kvadratni kilometer in se nahaja tik ob hiši lastnika, lahko med drugimi opazimo več primerov domačih živali, kot so ovce, koze, purani, goske, pa tudi medveda, volkove, kamelo, nanduja, lame, ježevca in celo sibirska tigra. Skupaj je v parku med 150 in 200 živali. Ker je park trenutno zaprt, ne iščejo novih prebivalcev.

Krute zgodbe Tudi o pasjih tovarnah, ki so bile nedavno odkrite v Sloveniji

Rožmanec želi, da bi živali bivale v sožitju. Upoštevajoč naravne zakonitosti jih razporedi v skupne bivanjske prostore. Biku z redko gensko napako delajo družbo pritlikave himalajske koze in puran, v sosednjem ograjenem prostoru pa se poleg domačih ovc nahajajo štiriroge in Jakobove ovce, ki jih spremlja poni konjiček Mišo.

Foto: Anže Petkovšek Zoo Park Rožman "Ta je polovico svojega življenja stal v gnoju. Ko so ga lastniki končno spravili iz blata, so opazili, da ima deformirano kopito. Nemudoma so ga spravili z dvorišča, da tega ne bi kdo opazil. Sramovali so se ga in se mu odpovedali. Takrat bi lahko 500 evrov zanj odštel bodisi mesar bodisi jaz. Še dobro, da sem ga prehitel," sogovornik z nami deli eno izmed žalostnih zgodb. Podoben epilog bi brez njegovega posredovanja dočakala tudi domača konja, na katera naletimo takoj po vhodu v park. "Tu sta zato, da ne bi postala hrenovke," brez dlake na jeziku pove.

intervju Priznana biologinja: "Vprašanje je, kdo je tu bolj škodljiv."

Največ pozornosti posveča temu, da se živali pri njem počutijo domače. Da mu to uspeva, je očitno, saj so izjemno razposajene in odprte do ljudi. To pa še ne pomeni, da se lahko z njimi prosto igramo in jih božamo. Na dejstvo, da so določene nevarne in jih je priporočljivo opazovati zgolj z distance, obiskovalca opozarjajo številne table. Eden najnevarnejših je zagotovo medved Tim. Med našim obiskom je sicer dajal drugačen vtis, saj je izvajal različne vragolije, pa čeprav je že gospod v zrelih letih. Šteje preko 20 let in se zelo rad nastavlja fotografskim objektivom. 

Foto: Anže Petkovšek Zoo Park Rožman Njegova preteklost je precej manj prijetna kot njegov nastop. Sogovornik pove, da ju je skupaj z medvedjim bratom še kot mladička rešil pred italijanskim poslovnežem: "Pred dvajsetimi leti je statusu v Italiji poleg kravate in polne denarnice doprinesel tudi nagačen medvedji mladič. Nekatere so ustrelili v gozdu, druge so načrtno gojili v ujetništvu. Sprožil sem torej akcijo za zbiranje sredstev in ju uspel rešiti. Eden je zaradi kolike žal kmalu po prihodu v Slovenijo poginil, Tim pa še zdaj kipi od energije."

Tudi njegova življenjska pot bi se v parku lahko tragično končala, saj so ga leta 2015 ponoči nepridipravi ustrelili v hrbet, kar ga je skoraj stalo življenja. "Policija je dogodek preiskala, a še do danes niso odkrili, kdo stoji za tem početjem. Človeška zloba resnično ne pozna meja. Nekdo si je pač prišel nahranit svojo prazno dušo," je kritičen sogovornik. Od incidenta dalje za varnost prebivalcev ZOO Parka Rožman v nočnem času skrbi kavkaški ovčar Toro.

Prav Tim pa je v teh dneh predmet debate med nevladniki, ki ga skupaj s tremi drugimi slovenskimi medvedi, živečih pri zasebnikih, želijo preseliti v naravna zavetišča po Evropi. Zbirajo se podpisi, številne domače nevladne organizacije pa so se z dopisom obrnile tudi na ministrstvo za naravne vire, ki ga pozivajo, da "končno ukrepajo in dajo medvedom priložnost za boljše življenje". Več o tem TU.

Preiskava poteka Policisti danes znova na delu

Glede na to, da je pomlad pred vrati, je bil park v soju sončnih žarkov in glasnem žvrgolenju ptic živahnejši ter bolj barvit. Zaradi nizkih temperatur edino kopenskih žetv in eksotičnih ptic še ni bilo na spregled. Dopoldanskemu počitku so se predajali tudi severnoameriški rakuni in nosati medo Nosi. Slednjega je Rožmanec prejel po odvzemu veterinarskih inšpektorjev od družine, ki ga je sredi Maribora imela kar na domačem balkonu.

Foto: Anže Petkovšek Zoo Park Rožman Čeprav bi sogovornik želel izkazati gostoljubje vsem živalskim brezdomcem, mu prostor, ki ga ima na voljo, in finance, s katerimi razpolaga, tega ne dopuščajo. Ljudje se nanj pogosto obrnejo z željo, da pride po njihove živali, saj zanje ne nameravajo več skrbeti. Navadno gre za domače živali, kot so zajci, vietnamski prašički in koze, ki si jih nepremišljeno podarjajo za rojstne dneve. 

Odgovorno skrbništvo za živali je glavno sporočilo, ki ga Rožmanec želi predati ljudem. To pa je skupno tudi rdeči niti Žurnalovega Festivala za ljubitelje živali, ki ga naš medij organizira že vrsto let. Letos se bo odvijal 2. junija med 10. in 18. uro na osrednjem Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici. V primeru slabega vremena bo dogodek, ki mu lahko sledite tudi na Facebooku, prestavljen na nedeljo, 16. junija 2024. Kako smo se na festivalu imeli lani in kdo vse nas je obiskal, lahko preverite TU.

dezurni@styria-media.si