V času, ko je javni promet vedno bolj obremenjen in vse več ljudi skrbi za prihodnost Zemlje, številni posamezniki za prevozno sredstvo na poti v službo oziroma v šolo izberejo kolo. Praktično, ekološko in zdravju prijazno. Tega se zavedajo tudi številne slovenske občine, ki svojim občanom in obiskovalcem nudijo izposojo mestnih koles. Število tovrstnih občin vsako leto narašča, številne pa imajo na voljo za izposojo tudi električna kolesa. Vse občine se strinjajo, da je zanimanje za izposojo v javnosti vedno večje. Največjega odziva so deležni v poletnih in spomladanskih mesecih, kar je glede na ugodne vremenske razmere razumljivo.
Vse več Slovencev kolesari
Do sedaj je bilo pri njih registriranih 3.391 uporabnikov, od tega 2.843 v Mestni občini Velenje in 548 uporabnikov v Občini Šoštanj. V Velenju je bilo opravljenih že 176.364 izposoj, v Šoštanju pa 25.099.
V Piranu v sklopu projekta Piranko prav tako opažajo porast števila izposoj. Od leta 2015, ko so beležili 250 uporabnikov, je v letošnjem letu število naraslo na 350. "Povprečno si vsak uporabnik kolo izposodi vsaj petkrat letno, za vsaj sedem dni ob vsaki izposoji," pravijo na občini Piran. Tu zaradi pomanjkanja sredstev sicer obstaja nekoliko drugačen tip izposoje, saj ne gre za klasični "bike sharing sistem", temveč za sistem, ki deluje po t.i. knjižničarskem sistemu. Ta deluje tako, da si krajan kolo izposodi na prevzemni točki in ga mora na istem mestu tudi vrniti. Izposodi si ga lahko za dolžino do enega tedna. Za tak sistem so se odločili, ker v sklopu projekta Adria. MOVE IT! ni bilo predvidenih sredstev za nakup oziroma izvedbo sistema (postaj), vendar samo za kolesa. Trenutno je v sistemu Piranko na razpolago 70 koles, na občini pa sporočajo, da je bilo v zadnjih šestih letih kar 30 koles odtujenih.
Pozni, a nič manj uspešni
Nekoliko pozni so bili v občinah Kranj in Celje, a pri tem nič kaj manj uspešni. V Kranju so v lanskem letu imeli približno 1000 uporabnikov in okoli 27.000 izposoj. Po besedah Mendi Kokot s kranjske občine je projekt KRsKOLESOM, ustanovljen leta 2017, presegel vsa pričakovanja, prav tako pa je "olajšal tudi dostopnost do mestnega središča, ki v zadnjem času beleži vedno večji obisk". Še posebej ponosni so na največji sistem izposoje električnih koles v Sloveniji, ki trenutno obsega 58 električnih koles.
Prav posebnega načina izposoje mestnih koles pa se poslužujejo nekatere štajerske občine. V lanskem letu je namreč zaživel projekt KolesSCE, ki velja za enega najsodobnejših sistemov za izposojo koles in deluje preko globalnega sistema nextbike. Glavna prednost omenjenega sistema je, da lahko uporabnik kolo prevzame na primer v Celju in ga vrne v Žalcu ali Laškem, saj pri projektu sodeluje skupno sedem sosednjih in bližnjih občin (Laško, Žalec, Šentjur, Vojnik, Dobrna, Štore in Polzela).
Da je bila ustanovitev "Pecikla" prava odločitev, se strinjajo tudi na ptujski občini. Kot so dejali, je "javnost nad implementacijo sistema izposoje koles v Mestni občini Ptuj navdušena, kar se vidi tudi iz analize uporabe sistema izposoje koles". Povsem svež pa je sistem Kolu v Kočevju, ki so ga ustanovili v začetku aprila. Trenutno imajo postavljenih pet postaj z dvajsetimi kolesi, do konca leta bodo sistem dopolnili še z dvema postajama in osmimi dodatnimi kolesi.
Z namenom večje trajnostne mobilnosti v prometu, posledično razbremenitve javnega prometa ter zmanjšanja zastojev in onesnaževanja, so se nekatere občine odločile vzpostaviti brezplačni sistem za izposojo mestnih koles.
Popolnoma brezplačno se največ 14 ur na teden lahko vozijo imetniki kartice Urbane Ravne v občini Ravne na Koroškem. Podobno je tudi v Murski Soboti, kjer je avtomatiziran sistem Soboški biciklin z desetimi mestnimi kolesi na dveh postajah z nadstrešnicami za izposojo brezplačno na voljo za imetnike kartice Sobočanec. Drugi uporabniki plačajo letno registracijo v višini desetih evrov. Za vse uporabnike sistema je izposoja koles omejena na 14 ur tedensko. Tudi v Krškem si lahko občani brezplačno za 14 ur na teden izposodijo "Krčana". Za izposojo se morajo najprej registrirati in pridobiti "pametno" kartico.
Uporaba sistema izposoje koles v Mestni občini Ptuj, ki jo sestavlja mreža štirih postaj z dvajsetimi kolesi in osmimi priključnimi mesti na vsaki postaji, je prav tako brezplačna. Uporabnik kartico za izposojo kolesa "Pecikel" dobi brezplačno na izdajnih mestih (na Mestni blagajni občinskega podjetja Javne službe Ptuj ter na TIC Ptuj). Prav tako je za uporabnike brezplačen tudi sistem Bicy v Velenju in Šoštanju. Za uporabo sistema BICY je potrebna le osebna registracija uporabnika na izbranih mestih.
V teh mestih boste za izposojo morali plačati
Ljubljanski Bicikelj je najbolj znan sistem in kot povedo na Mestni občini Ljubljana tudi precej priljubljen, saj je trenutno po mestu razporejenih več kot petdeset postaj in okoli 600 koles, s katerimi je bilo od odprtja maja 2011 do danes opravljenih več kot pet milijonov voženj. Uporaba sistema BicikeLJ je tako rekoč brezplačna, saj simboličen strošek predstavlja obvezna predhodna prijava v sistem, ki poteka prek spletne strani in stane evro za teden dni uporabe. Cena letne uporabe sistema pa je tri evre.
V Piranu je za storitev izposoje mestnih koles Piranko uporabnikom treba plačati letno članarino v višini petih evrov. Nekoliko več morajo odšteti uporabniki sistema KOLU v Kočevju, ki morajo ob registraciji poravnati letno članarino v višini desetih evrov. Vsakemu uporabniku pripada 14 ur brezplačne uporabe koles na teden.
Leta 2017 je tudi v Novem mestu zaživel sistem za izposojo koles, imenovan GONM, s katerim na mestni občini Novo mesto nadaljujejo s prizadevanjem za trajnostni razvoj mesta. Skupno je v uporabi petindvajset koles, ki jih je možno prevzeti in oddati na petih postajališčih. Pred uporabo se mora bodoči uporabnik registrirati v prostorih Turistično informacijskega centra (TIC) in prejeti kartico, ki na parkirišču odklepa kolesa in omogoča 14 ur kolesarjenja na teden. Cena registracije je petnajst evrov na leto, uporaba koles pa je brezplačna.
Na Jesenicah imajo avtomatiziran sistem JeseNICE Bikes, v sklopu katerega si je mogoče izposoditi 15 navadnih in 6 električnih koles. Za celololetno registracijo je treba plačati deset evrov, izposoja koles pa je brezplačna. Še najvišji znesek morajo poravnati uporabniki sistema KRsKOLESOM, in sicer 25 evrov. V letošnjem letu, ko so sezono odprli v začetku aprila, beležijo, da se je za navadni paket odločilo 110 uporabnikov.
V pričakovanju električnih
Večjega projekta izposoje električnih koles so se lotili tudi v občini Kamnik, kjer je od lanskega poletja predvsem občanom in občankam namenjena brezplačna izposoja 25 električnih koles, ki je sicer tedensko časovno omejena.
Občina Ravne na Koroškem ima na voljo skupno pet električnih koles, saj se na vsaki postaji nahaja tudi po eno električno kolo. Na Jesenicah pa si je v okviru kolesarskega sistema JeseNICE Bikes mogoče izposoditi šest električnih koles.
S podobnimi načrti so na velenjski občini, kjer nam je Maša Kočevar iz županovega kabineta dejala, da bodo v letošnjem letu sistem nadgradili z električnimi kolesi. To si prav tako prizadevajo na občini Ptuj, kjer je sistem izposoje koles komaj zaživel in ga v prihodnosti želijo še nadgraditi. Podobne želje imajo tudi na mestni občini Celje, kjer v prihodnosti načrtujejo nakup 40 električnih koles.
Obmorska mesta v "razcvetu"
Kmalu bodo električna kolesa na voljo za izposojo še v enem obmorskem mestu. V načrtu koprskega sistema, ki ga je potrdil občinski svet, piše, da bo na občinskih parcelah v mestu in soseskah 17 kolesarnic, v katerih bo skupaj 102 električni kolesi.
A v Mariboru pa nič? No, sej ne bi bil presenečen... Maribor pač...