Če so z delom drugega tira po besedah predsednika uprave 2TDK Pavla Hevke "na pravem tiru", so toliko bolj "skrenili s poti" na njegovem drugem delovnem mestu; v turizmu. Na položaju direktorja Turistične zveze Slovenije je od leta 2019, v turizem pa je vpet "takole čez palec od 25 do 30 let". 

Foto: Uroš Hočevar Pavle Hevka Velik poznavalec slovenskega turizma je prepričan, da bi se turizma morali lotiti drugače. Skrbi ga velik upad (kakovostnih) turističnih delavcev, ki so zaradi epidemije Covid-19 odšli v druge zaposlitvene panoge. Zaradi pomanjkanja delavcev pa so bili nekdaj prilljubljene turistične destinacije in gostilne po Sloveniji primorani zapreti. Nedavno se je to, denimo, zgodilo hotelu Celjska koča, ki ga bodo upravljali le še pol leta. Po njegovem mnenju ne znamo dobro izkoristiti strateške lege in zadržati turistov, ki so na poti do Hrvaške.

"Slovenija je prečudovita, trajnostno orientirana dežela, z velikimi območji neokrnjene narave in z zelo prijaznimi ljudmi, ki radi priskočijo na pomoč vsem, ki jih obiščejo," deželo na sončni strani Alp opiše sogovornik. Želi si, da bi vsi Slovenci znali to ceniti. Na čelu Turistične zveze Slovenije si prizadeva za več finančnih sredstev, namenjenih za delovanje turističnih društev po Sloveniji in predvsem pomladitve članstva v društvih, ki trenutno slonijo na starejših prostovoljcih.

noro Slovenija je obnorela tujino

Kako se je v vaših očeh skozi leta spremenil turizem v Sloveniji ?

Turizem se je v Sloveniji res bistveno spremenil, saj včasih ni bilo toliko navala na našo lepo in urejeno državo. Slovenija je dolgo časa veljala za nekakšen skriti biser turizma. Doslej so jo odkrili že bolj ali manj po celem svetu; od Indije pa vse do Kitajske, Japonske in Združenih držav Amerike. Tudi vse več svetovnih turističnih vodnikov in turističnih medijev predstavlja Slovenijo kot lep in obiska vreden kotiček. Menim, da se preveč izpostavlja le Bled, Postojno in Obalo.

Foto: TIC Brda Goriška Brda

Še predobro vem, da so po vsej Sloveniji tudi ostali lepi in obiska vredni kraji ter lokacije z zelo dobro turistično ponudbo. Žal so omejeni zaradi slabih prometnih povezav, ki onemogočajo plodovitejši razvoj turistične panoge in večji delež ustvarjanja novih delovnih mest v turizmu.  

Popotnik Tega znanega nizkocenovnika Slovenija ne zanima

Na katero stvar v svojem mandatu ste najbolj ponosni?

Na pospešeno digitalizacijo in prenovo spletne strani, ki nam pomagata Slovenijo predstavljati vse večjemu krogu svetovnih popotnikov. Pa tudi na Turistični vodnik, s pomočjo katerega se na enem mestu dobijo vse potrebne informacije o celotni ponudbi naših turističnih društev in o možnosti preživljanja kakovostnega dopusta v Sloveniji. Še posebej sem zadovoljen, da mi je uspelo zagotoviti državna sredstva za sofinaciranje turističnih društev, in da Turistično zvezo puščam v dobri kondiciji ter z dobrimi obeti za nadaljnji razvoj.

Smo Slovenci po vašem mnenju dobri ambasadorji slovenskega turizma?

Mislim, da so boljši ambasadorji slovenskega turizma tujci, ki nas obiščejo in pri nas preživljajo svoj dopust. Našim ljudem pa se zdijo vse te lepote in zanimivosti kar nekako samoumevne, čeprav jih v resnici ni nikjer drugod na svetu. Slovenska turistična organizacija (STO) se po svojih najboljših močeh trudi, da iz leta v leto v Slovenijo pripelje več tujih turistov. Najbolje pa se slovenske turistične destinacije promovirajo od ust do ust tujih, zadovoljnih turistov.

Popotnik "Slovenija ni tako velika, da je ne bi mogli upravljati. Imamo probleme, a so obvladljivi"

Se turističen vrtiljak v Sloveniji po vseh pretresih, kot sta bili epidemija Covid-19 in vojna v Ukrajini, spet uspešno vrti? Kako se v Turistični zvezi Slovenije spopadate s posledicami obojega?

Naš turistični vrtiljak se je zardi Covida-19 popolnoma ustavil in se še vedno ne vrti tako, kot se je pred epidemijo. Najbolj zlovešč razlog za to pa je pomanjkanje dobrih in kakovostnih turističnih delavcev, ki so med epidemijo odšli v druge zaposlitvene panoge in se, žal, v turizem ne bodo več vrnili. Tu je delo prenaporno, urniki so 'morilski', plače pa premajhne.

Foto: Blaž Pogačnik/Turizem Ljubljana Turizem Ljubljana Kljub temu da je naša država izdala turistične bone in je na ta način rešila panogo pred popolnim propadom, je napredek zaostal. Razlog se skriva v odhodu odlično usposobljenih kadrov, ki so raje odšli na manj zahtevna in bolje plačana delovna mesta. Tudi članstvo v turističnih društvih, v katerih vsi člani delajo prostovoljno in brez plačila, se stara. Mladih pa ni od nikoder.

Občudujem in podpiram vse zanesenjake, ki ogromno naredijo za promocijo Slovenije in resnično igrajo enega od glavnih dejavnikov razvoja turizma. Turistični objekti se zapirajo, v nekaterih krajih celo gostilne niso več odprte.

žalostno Nekdanjemu ponosu danes grozi propad

Kateri so trenutno največji izzivi, s katerimi se srečujete kot predsednik Turistične zveze Slovenije? 

To sta predvsem zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje društev in pomladitev članstva v vseh turističnih društvih. Starejši člani so res že malce utrujeni in bi radi svoje dosežke ter odlične rezultate predali v roke mladih, nadobudnih turističnih zagnancev.   

Ali Slovenija zaradi vse večje prepoznavnosti in komercializacije izgublja na unikatnosti, butičnosti?

Da, tudi to se dogaja, a izključno v večjih turističnih krajih. V malih krajih in v ne tako zelo izpostavljenih turističnih destinacijah pa se še vedno lahko uživa v predstavljanju neokrnjene narave, prvobitnih običajev, inovativnih turističnih izdelkov in množično neobiskanih znamenitosti.

Intervju Te kraje v Sloveniji morate poleti nujno doživeti

Menite, da je turizmu namenjenih dovolj finančnih sredstev s strani države? V kaj bi bilo po vašem mnenju treba nujno več vlagati?

Foto: Žurnal24 turisti Ljubljana reportaža Ne, država k razvoju turizma prispeva premalo. Vlagati bi morali, in sicer nujno v zaposlene v turistični panogi, v njihovo kakovostno izobraževanje in usposabljanje, ter v stimulacije, s katerimi bi privabili najbolj kakovostne kadre, ki smo jih v turizmu že imeli.

Vse več natakarjev je tujcev, v hotelih skorajda ne slišiš več slovenske besede. Na premnogih mestih v turizmu ni pravih ljudi, preveč jih je brez izobrazbe. Izobraženi kadri namreč nočejo več garati 'na petek in svetek' za tako podplačano delo.

Prej ste omenili, da turizem v Sloveniji rešujejo tudi prostovoljci v turističnih društvih. Verjetno to dolgoročno ni rešitev?

Da, o tem sem prepričan, zato se jim lahko le iskreno zahvalim. Vendar to res ni dolgoročna in trajna rešitev. Mladih prostovoljstvo v Turistični zvezi Slovenije in turističnih društvih po vsej Sloveniji ne zanima, ker vse preveč gledajo na denar. Nihče ni več pripravljen delati brez poštenega plačila.

Kje na slovenskem turističnem zemljevidu še vidite priložnosti in prostor za izboljšave?

Foto: Osebni arhiv Pavle Hevka Pogrešam še več povezovanja in sodelovanja med STO, gostinsko zbornico in drugimi obrtnimi zbornicami. Čeprav smo na Dnevih slovenskega turizma enotni in odlično sodelujemo, je med letom tega sodelovanja veliko premalo. 

"Na premnogih mestih v turizmu ni pravih ljudi, preveč jih je brez izobrazbe. Izobraženi kadri namreč nočejo več garati 'na petek in svetek' za tako podplačano delo."

  Pavle Hevka

Slovenija ima zelo dobro strateško lego, pa jo po vašem mnenju dobro izkoriščamo? Velikokrat je le prehodna postaja, ne pa tudi ciljna destinacija.

Ne, strateške lege nikakor ne znamo prav izkoristiti. Poleti se dolge kolone valijo na Hrvaško. V Sloveniji glede tega nismo organizirani, turistov ne znamo zadržati niti za tri ure. V tem času bi si lahko ogledali bližnjo turistično destinacijo na njihovi poti proti jugu.

Vprašali smo To je po mnenju direktorice Turizma Ljubljana najlepši kotiček v mestu

Foto: arhiv PŠJ, avtor: Borut Lozej Park Škocjanske jame K temu lahko močno pripomore Turistični vodnik, a kaj, ko so objekti že zaprti, ko zainteresirani pridejo do določene turistične zanimivosti. Treba jih je preusmeriti s pomočjo dobro načrtovane in organizirane promocije.

Velika težava slovenskega turizma je tudi slaba dostopnost, predvsem zaradi omejenih letalskih povezav in slabe železniške infrastrukture. Kaj bi bilo treba storiti na tem področju?

Vse to drži. Menim, da bi morali na letališčih poskrbeti za osebna vozila, s katerimi bi se lahko turisti sami odpravili v notranjost in na različne konce naše dežele. Taksiji so za take izlete neprimerni in predvsem predragi. Ponuditi bi morali cenovno dostopna prevozna sredstva, ki jih turisti lahko uporabljaji sami. Morda bi lahko ponudili tudi električna kolesa, a taka vožnja za večino ljudi ni prav varna. Še vedno je namreč precejšnja novost. 

"Poleti se dolge kolone valijo na Hrvaško. V Sloveniji glede tega nismo organizirani, turistov ne znamo zadržati niti za tri ure. V tem času bi si lahko ogledali bližnjo turistično destinacijo na njihovi poti proti jugu."

  Pavle Hevka

Sami ste podpisani tudi pod projekt drugi tir. Poteka vse tako, kot je bilo zastavljeno?

Vse poteka prav tako, kot je bilo zastavljeno na samem začetku. Smo, če se lahko tako izrazim, 'na pravem tiru'. Trenutno kaže, da bo celoten projekt izveden v zastavljeni časovnici, tj. ob koncu leta 2026, ko se bomo prvič zapeljali po drugem tiru med Divačo in Koprom. Vmes bo treba postoriti še kopico stvari, a stavim na najboljše.