Podoba prazne Ljubljane je poleti najbolj prizadela turistične vodnike, ki so ostali brez vrhunca sezone. Redki so vztrajali, med njimi tudi turistična vodnica Tina Hudnik, ki tovrstno delo opravlja že več kot deset let. Čeprav mnogi temu poklicu ne pripisujejo veliko pomena, opozori, da nosijo veliko odgovornost, ker "smo prav vodniki velikokrat edini stik z novim okoljem, ki ga imajo obiskovalci na destinaciji ".
"Izkušnjo, ki jo pričaramo gostom, bodo ponesli nazaj domov, med svoje prijatelje, družino in družbena omrežja, s tem pa tudi ustvarili mnenje o določeni destinaciji na podlagi izkušnje, ki jim jo je pričaral vodnik," razmišlja sogovornica, ki je v turistične vode prišla po uspešno opravljenem študiju na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
Kako ste poleti doživljali podobo prazne Ljubljane, ki bi v normalnih pogojih sicer pokala po šivih?
Sprva sem praznino izkoristila za fotografiranje, saj ulice še nikdar niso bile tako prazne. Vendar pa je ta praznina včasih kar strašljiva. Te dni, ko opravljam virtualne ture, se zdi, kot da je Ljubljana mesto duhov. Mnenja sem, da turisti niso le obiskovalci, ampak so začasni, kratkoročni prebivalci mesta, ki soustvarjajo mestno kulturo, vzdušje in mestu dodajo pomemben pridih evropske metropole, ki sem jo v letošnjem letu pogrešala.
Pogled na ulice Ljubljane je bil zanesljivo drugačen kot v preteklih letih, saj je bilo precej manj skupin turistov, ki jih s prepoznavnim dežnikom vodi turistični vodnik. Koliko vodenih ogledov ste letos sploh imeli? Kakšna je ta številka v primerjavi s prejšnjimi leti?
Nič novega ni, da je bilo leto 2020 v primerjavi z lanskimi leti povsem drugačno. Velikih skupin turistov, ki so z avtobusi prihajali na kratke oglede Ljubljane, praktično ni bilo, ostalo je le nekaj povpraševanj po nemško govorečih privatnih vodenjih. Sama sem že kmalu spoznala, da bo kriza trajala dalj časa. Preusmerila sem v virtualne ture in z izobraževanjem o tem tipu turizma pomagala kolegom iz Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki so se tako že marca začeli preusmerjati na novo področje virtualnega turizma. To, da smo člani Kluba profesionalnih vodnikov tudi 'trend setterji', dokazuje dejstvo, da se je med marcem in oktobrom na ta način izobrazilo mnogo vodnikov iz več kot 60 različnih držav. Z virtualnimi vodenji pa smo na tak ali drugačen način pomagali sedmim malim podjetnikom in obrtnikom. Vesela sem, da sem na ta način lahko udejanjala osnovno poslanstvo turistične vodnice: pospeševati trajnostni razvoj in podpirati odgovorni turizem na destinaciji.
Letošnje leto je mnogo Slovencev izkoristilo za spoznavanje domače dežele. Ste tudi vi občutili več povpraševanja s strani slovenskih gostov in ste morali zato spremeniti ponudbo? Kakšni se vam zdijo slovenski gostje v primerjavi s tujci?
Vedno mi je v veliko veselje, če lahko Ljubljano predstavim domačim obiskovalcem. Slednji so ponavadi še posebej navdušeni, ko jim povem stvari, ki jih niso poznali, kljub temu da morda ves čas hodijo mimo, a jim ne posvečajo posebne pozornosti. Vodenje domačega gosta je popolnoma drugačno od vodenja tujega gosta. Po zaslugi Slovenske turistične organizacije sem imela letos kar nekaj vodenj za domače obiskovalce, ki so bila za obiskovalce brezplačna. To je zagotovo dober način, da človek pogleda na svoje mesto z druge perspektive in ga zna zato še bolj ceniti.
Katera znamenitost v Ljubljani je javnosti manj poznana in bi jo po vašem mnenju moral videti vsak?
Klub profesionalnih turističnih vodnikov je tudi aktivni član Čebelje poti po Ljubljani. Kotički mesta, ki so s tem ogledom povezani, so še posebej zanimivi. Prav tako opažam, da gosti radi spoznavajo lokalne obrti skozi zgodbe, zato si želijo obiskati lokalne delavnice in avtentične trgovine ter slišati zgodbe, ki se skrivajo za izložbami.
Kakšni so odzivi ljudi, ki jih vodite po Ljubljani?
Odzivi so odlični, saj so obiskovalci nad Slovenijo in Ljubljano navdušeni. Večina si jih želi našo deželo ponovno obiskati. V obdobju po koncu krize bo odločilno, kako bodo destinacije ponovno vzpostavile odnos z obiskovalci, zgradile zaupanje in predvsem izpolnile dano obljubo – brand promise. Tukaj smo ravno turistični vodniki tisti deležniki, ki lahko največ prispevajo. Vprašanje pa je, če bomo v Sloveniji ta potencial prepoznali in ga izkoristili.
Kateri gosti so vam najbolj pri srcu? Imate z ogledov kakšno zanimivo anekdoto?
Na to vprašanje vam ne morem podati odgovora, saj mi je vsak gost, ki pride na voden ogled, enako pomemben in poseben. Anekdot pa se je v času odkar vodim nabralo toliko, da bi jih bilo treba zbrati v knjigo (smeh).
So pogoji za opravljanje vašega dela v Sloveniji sicer ustrezni, če primerjamo s tujino?
Vodniki so v tujini zelo cenjeni in želimo si, da bi bili turistični vodniki cenjeni tudi pri nas. V tujini so turistični vodniki pogosto vezni člen med destinacijo in obiskovalcem. Destinacije vodnike tam pogosto uprabljajo kot marketinško orodje za prenos ključnih sporočil destinacije potrošniku. Zadnja leta se tudi v Sloveniji trudimo vzpostaviti ta odnos med destinacijo, vodnikom in gostom ter z določenimi destinacijami že zelo dobro sodelujemo, vendar imamo tem področju še veliko prostora za izboljšave. Nekatere destinacije vrednost turističnih vodnikov s pridom izkoriščajo in z njimi dobro sodelujejo, za tiste, ki o tem še vedno razmišljajo, pa sporočam, da smo pri tem pripravljeni pomagati vsem, ki bi si tega želeli.
Kaj je tisto, kar odlikuje uspešne in priljubljene turistične vodnike?
Se v vašem sektorju da preživeti zgolj z vodenimi ogledi? Predvidevam, da ste se letos morali znajti tudi drugače in opravljati še drugo delo?
Seveda. Dober turistični vodnik lahko dostojno preživi zgolj s turističnim vodenjem. Skozi zgodovino smo imeli že kar nekaj pretresov, ki so spremenili potek dogodkov. Treba se je zavedati, da se poklici skozi čas spreminjajo in prilagajajo novim potrebam družbe. Osebno me za poklic turističnega vodnika v bodoče ne skrbi , je pa res, da se spreminjata turizem in potrošnik. Posledično se morajo spremeniti tudi destinacije in turistični vodniki.
Vas negotova prihodnost na področju turizma skrbi?
Prihodnost je svetla za tiste, ki se bodo znali prilagajati, in temna za tiste, ki se ne bodo. Zdaj smo na pragu nove in pomembne evolucije, zato jo je treba sprejeti in iti naprej. To velja za vse poklice, ne le za turistične vodnike. Vsaka kriza je hkrati tudi priložnost.
Bi želeli še sami kaj dodati?
Kolegom turističnim vodnikom bi sporočila, da čeprav so časi težki, ne gre obupati. Spremembe so neizogibne in ravno uspešno prilagajanje tem spremembam omogoča preživetje našega poklica. Ostalim deležnikom v turizmu pa sporočam, naj se obrnejo na nas in izkoristijo vir znanja, ki ga najdejo v turističnih vodnikih. Ravno mi smo tisti, ki poznamo goste in njihove navade ter potrebe s prve roke in ne zgolj preko marketinških raziskav. Zato vsaka destinacija, ki tega vira informacij ne izkoristi, izpušča iz rok ogromno priložnost.