Poletna planinska sezona v gore privabi največ obiskovalcev, kar pomeni tudi več dela za markaciste, ki prostovoljno skrbijo za mrežo več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti po vsej državi in tako omogočajo varnejši korak. Njihovo delo je planincem le redko vidno, zato je bilo toliko bolj zanimivo videti, kako nadelujejo zelo zahtevno planinsko pot. Vsak obiskovalec gora lahko z drobnim prispevkom naredi velik vtis za vzdrževanje planinskih poti.

Obiskovalci gora se pogosto šele v megli, temi, na uničeni poti ali ko zaidemo, zavemo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti, ki nam omogočajo varnejši in brezskrbnejši obisk gora. Za tem pa stoji 773 registriranih markacistov Planinske zveze Slovenije, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh nas.

Foto: Manca Čujež Markiranje poti Planinska organizacija skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov, kar pomeni, da bi lahko po planinskih poteh več kot sedemkrat obkrožili Slovenijo po državni meji. V praksi to pomeni, da planinske poti prepredajo glavnino države, vsak markacist pa preračunano skrbi za 13 kilometrov planinskih poti, kar recimo predstavlja dvakratno dolžino poti iz Vrat po zelo zahtevni Tominškovi poti na Triglav.

Vsak obiskovalec gora lahko naredi droben prispevek za markanten vtis in s SMS-sporočilom POT5 na 1919 in donacijo 5 evrov z drobnim prispevkom soustvari markantne vtise. Vse donacije bodo namenjene vzdrževanju planinskih poti; v letu 2017 so bile tudi s pomočjo donacij obnovljene planinske poti na Ponce, Olševo, Bavški Grintavec, Tursko goro, od Velega polja prek Konjskega sedla in Hanzova pot na Prisojnik.

Foto: Manca Čujež Markiranje poti Po zadnjih podatkih slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, vse večji obisk gora pa pomeni tudi več dela za markaciste. "Planinske poti je treba ves čas vzdrževati, od najbolj preprostih del, kot so košnja, čiščenje grmovja, ki preraste pot, do načrtovanja in najzahtevnejšega nadelavanja zelo zahtevnih planinskih poti, kjer smo izpostavljeni padajočemu kamenju, delamo na vrvi in v plezalnem pasu in od nas zahteva dobro poznavanje alpinistične tehnike. Vse večje število ljudi v gorah in v letošnjem letu tudi velika količina snega, ki se je obdržal do zdaj, hudi nalivi in neurja dnevno uničujejo planinske poti, prav tako posamezniki, ki na obstoječi poti delajo bližnjice in s tem odpirajo možnosti intenzivnejši eroziji. Soočamo se s pomanjkanjem kadra, predvsem mlajših, ki bi nam priskočili na pomoč. Včasih imam občutek, da je veliko več tistih, ki po forumih kritizirajo, kakšne so planinske poti v Sloveniji, kot pa tistih, ki bi bili pripravljeni vzeti v roke kramp in lopato, in to samo za dobro planinsko malico," je poudaril Zdravko Bodlaj, markacist inštruktor PZS in član tehnične skupine Komisije za planinske poti PZS, ki je skupaj z markacisti PD Kamnik Cvetom in Boštjanom Balantičem in Bojanom Dolmovičem v Kamniški Bistrici prikazal nadelavo zelo zahtevne planinske poti in markiranje.

Markacisti so v letu 2017 urejanju planinskih poti zanesenjaško namenili skoraj 32.000 prostovoljnih ur. "V prvi vrsti so tukaj entuziazem, dobra volja in velika srčnost vseh nas, ki delujemo kot markacisti. S sodelavci se predvsem veliko družimo, znotraj teh krogov nastajajo ideje, načrtovanja in se krešejo iskre. Predvsem nam je v zadovoljstvo redka pohvala planinskih posameznikov, ki opazijo naše delo in nas pohvalijo, veste, tisti majhen: Fantje, to ste pa dobro 'urihtal'," je iskreno povedal Bodlaj in dodal: "Najpomembnejši vidik pri vsem skupaj pa je, da dobro oskrbovana planinska pot pomeni varnejši korak obiskovalcev gora in predvsem manj možnosti za gorske nesreče ob predpostavki, da so planinci primerno obuti in predvsem, da znajo hoditi."