V zadnjem času je Hrvaška, skupaj z nekaterimi drugimi državami, ponovno našla svoje mesto tudi na svetovnem zemljevidu pomembnih romarskih poti. Hrvaška ima sicer bogato zgodovino, povezano s priljubljenim Caminom; od lokalnih bratovščin, ki so delovale že leta 1203, do romarskih oblačil, ki so jih izdelovali na tem območju in posebnih privilegijev, ki so bili podeljeni romarjem, ki so v srednjem veku hodili od Hrvaške do Santiaga de Compostele ter nazaj.
Skupina hrvaških Camino navdušencev, zbranih v Bratovščini sv. Jakoba, se je pred nekaj leti odločila obnoviti to bogato hrvaško Camino tradicijo. In tako se je začel projekt obnove srednjeveških Camino poti po Hrvaški. Trenutno je aktivnih že osem Camino poti: Camino Krk, Camino Imota, Camino Podravina, Camino Banovina, Camino Šibenik, Camino Brač, Camino Korčula in Camino Južna Istra, Camino Dubrovnik Međugorje, ki jo bodo otvorili kmalu, pa bo že deveta na seznamu.
Nedavno so v istrskem mestecu Vodnjan svečano otvorili odprtje poti Camino Južna Istra, ki skupno meri okrog 180 kilometrov. Otvoritve se je udeležilo približno 600 pohodnikov, ki so skupaj prehodili približno 12 kilometrov. Pot so sklenili v Fažani, kjer so jih pogostili s frtaljo in zanje pripravili glasbeno dogajanje. Nekaj obiskovalcev je prišlo tudi iz Slovenije.
Tako kot drugod po Evropi je romarska pot Camino Južna Istra označena s svetlo rumeno stilizirano školjko – školjko svetega Jakoba – na temno modri podlagi kot prepoznavnim simbolom svetnika.
Pot Camino Južna Istra je nastala kot skupni izdelek turističnih organizacij istrskih mest Pulj in Vodnjan ter občin Fažana, Ližnjan, Medulin in Marčana. Razdeljena je na sedem romarskih poglavij, natančneje sedem etap, ki jih je mogoče opraviti v enem tednu. Toliko časa boste potrebovali, če boste želeli resnično doživeti celotno zgodovinsko, kulturno in zlasti sakralno dediščino v impresivnem naravnem okolju in neverjetnih urbanih okoljih Južne Istre.
Med njimi izstopa največja stolnica v celotni Istri – baročna cerkvev sv. Blaža, ki je dolga 56 metrov, kupola pa je visoka 25. Cerkev hrani zbirko neverjetne sakralne umetnosti s številnimi eksponati – teh naj bi bilo več kot 300. Med njimi tudi mumificirana telesa treh svetnikov, ki so znana pod imenom vodnjanske mumije. Gre za relikvije sv. Sebastijana, Marije Egipčanske ter najbolj ohranjeno telo svetnice Nikoloze iz 15. stoletja, za katerega neuradno velja, da je najbolje ohranjen posmrtni ostanek v Evropi. Ob cerkvi samostojno stoji tudi najvišji zvonik na tem območju, visok kar 62 metrov.
Na Narodnem trgu, mestu največjega javnega življenja, najdemo palačo Bradamante, ki slovi po prepoznavni rdeči fasadi in okrasih na pročelju. Na vrhu ima veliko uro iz leta 1877. Palača je imela skozi stoletja različne funkcije; od beneške lože, mestnega skladišča z žitom, županovega sedeža, mestnega arhiva, zapora, gledališča in še več. Danes je tu sedež italijanske skupnosti Vodnjan, v prvem nadstropju se nahaja mestna knjižnica, v preddverju pa si lahko ogledamo stalno zbirko grbov uglednih lokalnih družin.
Turistični vodiči obiskovalcem radi razkažejo tudi ulico Stari grad, ki naj bi veljala za najožjo in najkrajšo ulico v celotni Istri. Omembo si zasluži tudi Trgovačka ulica (trgovska ulica), ki s svojimi 200 hišnimi številkami in več kot kilometrom dolžine velja za najdaljšo v Istri.
Zagotovo pa med obiskom Vodnjana ne smemo izpustiti ogleda umetne vasice s kažuni. To so pastirske hišice s stožčasto streho, ki so razmetane po vodnjanski kmetijski okolici. S svojo obliko in zgradbo so se popolnoma zlili s sredozemsko pokrajino ter se popolnoma organsko povezali s suhozidi, ki obdajajo polja, vinograde in oljčne nasade. V Istri je danes registriranih okoli 5000 kažunov, od česar jih je 2000 do 3000 prav na vodnjanskem območju. V Parku kažuna organizirajo tudi različne delavnice.
dezurni@styria-media.si
Vse to je bila in zame bo vedno Slovenija.
sam te juznjake bedaste propagirate