Znamka je zaživela v začetku lanskega leta z blejskim sirom. Njeno širitev je Turizem Bled predstavil ob koncu minulega leta, letos pa bo k njej skušal privabiti še več ponudnikov.

Kot je pojasnil direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj, želijo z Bled local selection prikazati blejske avtentične izdelke, hrano in storitve, ki lahko domačinom predstavljajo vir preživetja ali dodaten zaslužek, turistom pa obogatitev doživetja lokalnega okolja.

"V letu 2018 smo naredili dober primer z blejskim čajem in blejsko kavo ter že v začetku leta z blejskim sirom, nadaljevali pa bomo tudi v novem letu. Dober vzor pri tem so nam kolegi iz Bohinja, ki so takšen koncept začeli razvijati že v prejšnjih letih," je povedal Rogelj.

Organizirali bodo delavnico

Uvajanja blagovne znamke so se na Bledu lotili podobno kot startup podjetja, in sicer bodo stvar najprej preizkusili, če bo sprejeta na trgu, pa se bodo lotili njenega razvoja, predstavljanja in trženja. V začetku novega leta bodo organizirali delavnico, na katero bodo povabili Blejce in blejsko zaledje ter domačine spodbudili k sodelovanju.

Pod znamko Bled local selection se že predstavlja mešani zeliščni čaj z blejskega podeželja, ki, kot poudarjajo v Turizmu Bled, odseva energijo ljudi, ki z ljubeznijo in skrbnostjo ohranjajo tradicijo in spoštovanje narave. Kot pravi Mateja Reš, ki je nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji v Gorjah, se je nabiranja čajev lotila ljubiteljsko, ponudba Turizma Bled za sodelovanje pa je prišla ob pravem času.

Značilnost širšega blejskega okolja so tudi hruške tepke, iz katerih gospodinje iz Zasipa oziroma Prgarije ustvarjajo številne kulinarične dobrote. Že nekoč so domačini sušili tepke in jih mleli v moko ter uporabljali kot njen nadomestek. Obiskovalci pa sedaj lahko znova poskusijo različne sladke in slane jedi iz tepk, pa tudi tepkovo žganje, ki mu dodajajo različna zelišča in sadje.

V Bled local selection prištevajo tudi posebno kavo, ki poudarja okus lešnika in izbor vrhunske kakovosti kavnih zrn, praženih srednje temno. Kot pravi lastnica pražarne v Smokuču Polona Burnik, so zrna sicer iz Brazilije, saj kava v Sloveniji ne uspeva, jo pa pražijo, meljejo in pakirajo lokalno.

Rogelj je pojasnil, da so bili pri vključitvi kave v njihov asortiman v dilemi, ali gre za avtentičen lokalni izdelek ali ne. Ker je produkt dober in je, prav tako kot Bled, nekaj posebnega, pa so se odločili za preizkušnjo v sodelovanju s hotelirji in gostinci. Ker so kavo, katere tradicija pitja na Bledu sega že daleč v preteklost, lepo sprejeli, so sklenili, da jo bodo lahko predstavljali tudi kot lokalni proizvod.