Poleg kratkotrajnih mobilnosti, ki so med študenti vse bolj priljubljene, je med študenti vse več zanimanja tudi za študij v tujini. Po podatkih statistike OECD približno 2700 slovenskih študentov vsako leto študira v tujini, v to število pa niso zajeti študenti iz programov Erasmus in Erasmus+, v katerih lahko ti del terciarnega študija (od tri do dvanajst mesecev) opravijo v tujini. Da zanimanje za študij v tujini narašča, ugotavljajo tudi pri zavodu Študentska svetovalnica, ki ponuja brezplačno pomoč študentom in dijakom. Po njihovih izkušnjah se ti pretežno odločajo za študij v državah Evropske unije in v ZDA. Večina jih po njihovih izkušnjah v tujino odhaja na podiplomski študij.
"Vsi strahovi glede tega, kako se bom sama znašla v tuji državi, so bili odveč, saj sem v tujini zelo uživala. To je tisto, kar spoznaš, ko si sam – da si veliko bolj samostojen, neodvisen in odgovoren, kot si si morda sprva mislil. Vse to pa ti da samozavest," odločitev o študiju v tujini utemeljuje sogovornica.
Ker pa se izobraževalni sistemi med državami lahko precej razlikujejo, je pri odločanju za študij v tujini pomembno poznavanje razlik in posebnosti posameznih izobraževalnih sistemov. Tega se je zavedala tudi Barbara, ki je pred odhodom naredila temeljito analizo in primerjavo študijev, ki ga imamo v Ljubljani s tistimi v tujini, tako v Evropi kot širše.
Zmagala je Irska, kjer imajo sicer za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, kot so Nemčija, Francija, Avstrija, Islandija, Švedska, Grčija, Češka, Luksemburg in Norveška, študij plačljiv.
Izobraževalna sistema se po njenih besedah razlikujeta v precej stvareh, poleg zgoraj omenjenega finančnega vidika, je tudi način poučevanja drugačen. "Razlikuje pa se tudi sam sistem univerze; na Irskem imajo več univerz, vsaka ima svoj kampus, na katerem se nahajajo vse fakultete, zdravstveni dom, knjižnica, kavarne in pubi, organizirani so tudi klubi in društva, pri katerih spoznaš ljudi z drugih fakultet. Študentsko življenje je bolj povezano kot v Sloveniji, kjer večinoma spoznaš le študente s svoje fakultete. Trenutno sem na univerzi z več kot osemnajst tisoč študenti in pogosto se zdi, da organizacija in komunikacija pri birokratskih zadevah včasih malo pešata, s čimer pa na Fakulteti za družbene vede nikoli nisem imela težav," primerjavo naredi študentka književnosti in založništva.
Če se odločite študirati v državah članicah EU, veljajo za vas enaki pogoji kot za domače študente v državi gostiteljici. Pri tem pa ni odveč opozorilo, da nekatere države zaračunavajo šolnine tudi domačim študentom. Podatke o šolninah najdete tukaj. Več informacij o možnostih študija v članicah EU najdete tukaj.
Načrtovanje, načrtovanje in načrtovanje
Vsem, ki razmišljajo o odhodu v tujino, svetuje, naj premislijo in realno ocenijo, kako zelo si tega želijo, in če se zavedajo vsega truda, ki ga je v to treba vložiti. "Pri osemnajstih sem bila prepričana, da moram nujno na študij v tujino, a potem nisem šla. In ko gledam nazaj, vidim, da takrat na odhod v tujino nisem bila pripravljena oziroma nisem vedela, na kaj vse moram biti pozorna," razlaga.
Kot prvo omeni, da se je treba pozanimati o ceni študija in življenjskem standardu v državi, v katero odhajaš. Nato je treba preveriti, kako se sploh prijaviti na študijski program, katere dokumente potrebuješ za prijavo in se tega tudi pravočasno lotiti. Ne smemo niti pozabiti na iskanje stanovanje oz. prijavljanje prebivališča, zdravstveno zavarovanje in osebnega zdravnika v tujini ter na odprtje bančnega računa. Smotrno pa se je tudi vprašati, kako se v času v tujini preživljati.
Največ preglavic ji je povzročalo iskanje stanovanja, "saj je na spletu veliko prevarantov in nakazovanje depozitov ne da bi stanovanje videl v živo, je odsvetovano, razen če gre za stanovanje v sklopu študentskega naselja pod okriljem univerze". Prav zaradi stanovanja je na Irsko odšla mesec in pol pred začetkom študija, misleč da bo v airbnb-ju preživela zgolj dva tedna. Na koncu je sobo našla šele po enem (zelo stresnem) mesecu.
"Kot tuja študentka sem le ena od mnogih"
Z odnosom profesorjev in ostalih študentov do tujcev je izjemno zadovoljna: "Kot tuja študentka sem le ena od mnogih, na mojem programu nas je približno tretjina iz Evrope, tretjina je Ircev in Irk in preostala tretjina je iz ZDA ali drugod. Nisem še imela slabe izkušnje, zdi se mi, da Irska tujce lepo sprejme oziroma jih je že navajena."
Epidemiološki ukrepi se na Irskem razlikujejo od univerze do univerze. Nekatere imajo še vedno online predavanja, večina jih ima predavanje v živo. Nekatere so določile omejitve števila študentov v predavalnicah, ki se tudi precej razlikujejo. Predavanje je pred epidemijo trajalo približno slabo uro, zaradi covid-19 se je skrajšalo na 45 minut, da se predavalnica lahko petnajst minut zrači. "Maske so med predavanjem in kjerkoli znotraj stavb na kampusu obvezne. Negativen test ali potrdilo o cepljenju za udeležitev predavanja nista obvezna, potrebuješ pa potrdilo o cepljenju, če želiš sedeti znotraj puba, kar na splošno velja povsod. Na univerzi sicer zelo vzpodbujajo cepljenje, ravno ta teden so postavili tudi cepilno točko, kamor se študenti lahko pridejo cepit," o ukrepih pripoveduje Barbara.
"Vse bi dal za en objem in prime te, da bi spakiral in šel domov"
Življenje v tujini je pestro in obkroženo z ljudmi z vsega sveta, neprestano se učiš novih stvari o drugih državah in kulturah ter drugim razlagaš o svoji, pripoveduje sogovornica. Naučilo pa jo je predvsem to, da se vedno lahko znajdeš, in da ne smeš takoj obupati, četudi v nekem trenutku vse zgleda zelo črno: "Ne najdeš stanovanja, ješ hrano iz trgovine, ker v airbnb-ju ni kuhinje, vse bi dal za en objem in prime te, da bi spakiral in šel domov. Ampak potem potožiš prijateljem, ki te pomirijo in vzpodbudijo, narediš načrt za naprej in na koncu se nekako izide. In če se ne bi, veš, da bi te doma sprejeli odprtih rok."
Katera pa je stvar, ki jo v tujini najbolj pogreša?
"Ravno te dni sem domačim poslala seznam zimskih oblačil, ki mi jih bodo poslali, ampak sem jasno poudarila, da imata Čokolino in moji najljubši Manner piškoti prednost pred vsem ostalim. Pogrešam tudi burek, še bolj pa tenstan krompir. Moj nikoli ni tako dober kot tisti, ki ga naredi ati," o 'domačih' specialitetah potoži in omeni, da jo na Irskem najbolj preseneča poznavanje Slovenije s strani domačinov.
Večina je že slišala zanjo, redki so jo celo obiskali, govorila pa je že z ljudmi, ki so jo vprašali, če je to del Rusije, če je to ena od pribaltskih držav, nekateri so trdili, da spada pod Madžarsko, spet drugi pa so začeli obujati lepe spomine na dopust v Bratislavi. "Najbolj me presenetijo tisti, ki, ne samo da vedo, kje Slovenija je, ampak znajo našteti tudi nekaj njenih atrakcij. Čeprav je še nikoli niso obiskali. Najbolj pogosto je to sicer Bled," še pove.
Prvi mesec sem od tega preprostega spletnega gospodinjskega dela prejel 26391. To delo je na spletu in je delno ali …