Bazenski kompleksi tako kot doma kot po Evropi se zaradi enormnih stroškov energentov srečujejo s hudimi izzivi. V Franciji so denimo že zaprli 30 javnih bazenov. Kakšno pa je stanje pri nas? V zdraviliščih opozarjajo, da je situacija kritična, nekateri menijo, da je po končnem okrevanju zaradi epidemije Covid-19 lahko ponovno v skrbeh celotna turistična panoga.
Kot so v septembru poročali na portalu 24ur.com, so se Javnemu zavodu Šport Ljubljana v zadnjem letu stroški ogrevanja dvignili za 130, plina za 119 in elektrike za 440 odstotkov. Ker visokih stroškov energentov niso mogli več pokrivati s prihodki iz prodaje vstopnic, so v Vodnem mestu Atlantis sprejeli vrsto ukrepov, med drugim so uvedli večerno pokrivanje bazenov.
Zanimalo nas je, kako se slovenske terme z energetsko krizo soočajo sedaj, kako se nanjo odzivajo in kako je le-ta vplivala na ceno njihove ponudbe.
V družbi se zavedajo, da jih ob občutni rasti cen živil, energentov in ostalih življenjskih stroškov, aktualne epidemiološke situacije ter negotovih razmerah na trgu delovne sile čaka še precej izzivov. Prav s tem namenom so "prioritetno začeli z učinkovitim nadzorom porabe osnovnega materiala in energentov ter sprejeli ukrepe za hitro in učinkovito prilagajanje sprotnim razmeram – med drugim tudi z gospodarnim ravnanjem z energijo in optimizacijo operativnih procesov".
Na roko jim ni šla niti slabša zasedenost med božično-novoletnimi prazniki v primerjavi z lanskim letom: "Trenutna napoved zaenkrat še ni primerljiva z decembrom 2021. Glede na trenutno stanje rezervacij se bomo na Rogli in v Termah Zreče v mesecu decembru približali planskim ciljem, a pri tem še vedno nekoliko zaostajamo za realizacijo v istem obdobju leta 2021. V času božično-novoletnih praznikov so Terme Zreče trenutno zasedene okoli 80 %, medtem ko je na Rogli še nekaj prostih enot." Sicer pričakujejo predvsem domače goste, teh naj bi bilo 76%. Med tujci pričakujejo največ Hrvatov, Nemcev in Madžarov.
S podobno, a obenem drugačno situacijo, se soočajo v največji slovenski turistični skupini Sava Hotels & Resorts, ki ima v lasti Terme 3000 – Moravske Toplice, Terme Ptuj in Zdravilišče Radenci, Hotel Park in Rikli Balance Hotel na Bledu in obalna resorta St. Bernardin Portorož ter Salinera resort Strunjan.
Glede na trenutna povpraševanja v celotni skupini Sava Hotels & Resorts ocenjujejo, da bo zasedenost dobra in bo boljša v primerjavi s preteklim letom: "Z zasedenostjo smo zadovoljni, saj je primerljiva z zadnjim predkoronskim letom 2019. Termini za božič in novo leto se pri nas začnejo intenzivno polniti od konca oktobra naprej, silvestrski termin je skoraj že zapolnjen, seveda pa se najde še kakšna prosta soba tako na Bledu, kot v termah in na Slovenski obali."
"Struktura gostov je različna na vseh sedmih naših destinacijah. V strukturi gostov je delež domačih 47 % in 53 % tujcev, ki prihajajo predvsem iz okoliških držav, ki se do nas lahko pripeljejo z avtomobilom (Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Srbija, Italija, Švica, Madžarska), gostili pa smo prav tako že goste iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Izraela".
Sava Turizem d.d.
Vezano na energetsko in splošno draginjo sogovorniki iz Sava Turizma ocenjujejo, da bo takšen skok v cenah energentov v naslednjem letu le stežka prevaliti le na ceno storitev. Kot posebej uspešen projekt so se predvsem v luči trenutne energetske krize izkazali številni energijsko varčni investicijski ukrepi, ki so jih v družbi izvedli v zadnjih letih. Med drugimi so opravili energetske sanacije zgradb, kot so toplotni ovoji, menjava stavbnega pohištva ter sanacije energetskih sistemov, ki vplivajo na prihranek energije. Kar nekaj ukrepov za prihranek energije so v zadnjih letih izvedli v okviru trajnostnega koncepta delovanja (varčne žarnice, perlatorji na pipah, stiskanje odpadkov).
"Dolgoročno se bomo usmerjali na uvajanje novih alternativnih energentov, kot je sončna energija za pripravo tople sanitarne vode, dodatno izrabo geotermalne energije, kjer smo tudi že naredili največje korake. Skladno z razvojem okoliščin, ki vplivajo na poslovanje, se seveda interno pripravljamo z ukrepi, ki bodo ublažili vpliv na poslovanje," načrte v boju z energetsko krizo razkrijejo pri Sava Turizmu.
Pravijo, da v luči energetske krize vseskozi iščejo rešitve: "V zadnjih letih je bilo veliko narejenega na zmanjševanju porabe energentov in naravnih virov. Trajnostno delovanje imamo zapisano tudi v svojih vrednotah. Vlagamo v obnovljive vire in v okviru tega pričenjamo z gradnjo prve sončne elektrarne, ki bo na strehi hotela Thermana Park, sledila bo še elektrarna na zunanjem parkirišču ob kompleksu Thermana Park, ki bo poleg pridobivanja elektrike služila tudi senčenju. Za prvo sončno elektrarno, katere vrednost je 270.000 eur, smo pridobili subvencijo v višini 50.000 eur. Vrednost druge ocenjujemo na 800.000 eur in smo rasvno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Prav tako se bomo prijavili na razpis za dodelitev subvencije. Skupna moč obeh elektrarn bo 750kW."
"Smo prejemniki znaka Eko marjetice, nosilca znaka Slovenia Green. Med prvimi smo podpisali zavezo o ukinitvi plastike, imamo certifikat Voda iz pipe, ki spodbuja porabo pitne vode iz pipe in na ta način zmanjšujemo porabo plastike. Smo soustvarjalci trajnostne blagovne znamke Okusiti Laško in izvajamo še mnoge druge aktivnosti, ki pripomorejo k zmanjševanju porabe naravnih virok in zniževanju ogljičnega odtisa,"
družba Thermana
Za trajnostno nižanje stroškov za energijo sistematično skrbijo tudi v Termah Krka, kjer redno izvajajo energetske preglede: "Vseskozi iščemo možnosti za optimizacijo energetskih sistemov in izvajamo razne organizacijske in tehnične ukrepe za optimizacijo delovanja. Seveda pa gostje varčevalnih ukrepov na področju rabe energije ne smejo občutiti – naše storitve zaradi tega na noben način niso okrnjene oz. manj kakovostne."
Vlada že priskočila na pomoč
Turistični ponudniki v okviru stanovskih združenj so že zavihali roke in državi pripravljajo predloge za ublažitev povišanj stroškov v turistični branži. Na sredini decembra jih je lahko že razveselila prva vest, da je Državni zbor sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize za 2023. Ta bo seveda vključeval tudi terme in zdravilišča. Pomoč gospodarstvu sicer vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ocenjena vrednost ukrepov za gospodarstvo znaša 1,2 milijarde evrov.
Trgovine morajo biti v nedeljo zaprte , da zaposleni lahko počivajo. Zakaj podobno ne velja za terme, hotele, gostilne.... ?