Slovenija tudi na račun prekrasnega gorskega sveta privabi ogromno število tujcev, ki predvsem v poletnih mesecih zavzamejo naše očake. Po podatkih Planinske zveze Slovenija (PZS) so gosti planinskih koč v lanskem letu opravili 129.026 nočitev, od tega je bilo tujcev 56 %. Najpogosteje so to prebivalci Avstrije, Nemčije, Hrvaške, držav Beneluksa in Italije.

Foto: Planinsko društvo Škofja Loka Planinska koča na Blegošu Po besedah strokovnega sodelavca PZS Dušana Prašnikarja so tudi letos pričakovanja pred poletno sezono visoka, seveda pod pogojem, da bo vreme za obisk gora primerno. Po njegovih besedah nekatere koče v visokogorju Julijskih Alp že sedaj beležijo veliko stopnjo rezervacij. Običajno so najbolj obiskane oziroma največ povpraševanja za nočitve beležijo planinske koče v okolici Triglava.

Sogovornika veseli, da večina najbolj obiskanih planinskih koč v slovenskih gorah že uporablja rezervacijski sistem. "V letošnjem letu je novost, da del teh koč prehaja na slovenski rezervacijski sistem za planinske koče, ki je tako za obiskovalca kot oskrbnika nekoliko enostavnejši za uporabo," omeni strokovni sodelavec PZS.

Bodo tudi planinske koče sledile podražitvam, ki smo jim priča pri ostalih namestitvah?

PZS ima na njihovi spletni strani objavljane priporočene najvišje cene nočitev in osnovne oskrbe. Najvišja priporočena cena za dvoposteljno sobo znaša 33 evrov. Po besedah Prašnikarja imajo določene koče cene tudi višje, "za vse pa je obvezno upoštevanje članskega popusta".

Foto: Planinska zveza Slovenije cene nočitev v planinskih kočah

Zna se zgoditi, da bodo tudi planinske koče sledile trendom podražitev. Predlog glede delnega povišanja najvišjih priporočenih cen mora sicer upravni odbor še obravnavati v začetku tega meseca.

ideja za izlet Ni Velika planina: Te izletniške točke vam bodo spomladi vzele dih!

Delavcev ni, zato pomagajo prostovoljci 

Sogovornik meni, da so planinske koče v Sloveniji sicer v zmerni kondiciji. Več kot dvajset jih je bilo v preteklih dveh letih prenovljenih s pomočjo evropskih sredstev, ki jih je v višini pet milijonov evrov zagotovilo takratno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Nekatere koče pa so prenovo izvedle iz lastnih sredstev in s pomočjo kredita. "Še vedno ostaja (pre)veliko koč, ki so v slabem stanju in bi za dobro delovanje potrebovala dodatna finančna sredstva. Hkrati se zavedamo pritiskov planinskih koč na okolje in si v prihodnjih letih želimo pridobiti sredstva za čiščenje odpadne vode oz. tehnologijo, ki bo zagotavljanja čim manjši vpliv na okolje," razlaga Prašnikar.

Foto: Profimedia krave

Eden izmed večjih izzivov je tudi pomanjkanje delavcev za delo v kočah. V Sloveniji je 161 planinskih koč; več kot polovica jih je v lasti planinskih društev. Številna med njimi pred začetkom poletne planinske sezone še vedno iščejo oskrbnike koč in ljudi za pomoč pri delu v kočah. Ker kader vse težje najdejo, delovanje koč po večini zagotavljajo s prostovoljskim delom. 

Kot poudarjajo na Planinski zvezi, razmere še niso tako kritične, da bi katera od koč zaradi pomanjkanja ljudi za delo ostala zaprta. Po mnenju Prašnikarja je splošno nezanimanje za delo v kočah povezano s pomanjkanjem kadra v gostinstvu in turizmu.

direktor Turistične zveze "Turistični objekti se zapirajo, v nekaterih krajih celo gostiln ni več"

Razpisi za oskrbnike in pomočnike v planinskih kočah so sicer objavljeni na spletni strani zveze. Njihovo delo poskušajo popularizirati z izobraževalnimi tečaji za novince. Trenutno je objavljenih pet razpisov, in sicer za Kočo pri Savici, Blejsko kočo na Lipanci, Planinsko kočo na Kopitniku, Kosijev dom na Vogarju in Orožnovo kočo na Planini za Liscem pod Črno prstjo.

Pazljivost pri obisku gora je obvezna

Predstavnica Mladinske komisije PZS Klara Kavčič in strokovni sodelavec PZS in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi sta na novinarski konferenci PZS z dne, 7. junij 2023, opozorila, da se je dolinsko hitro in zmedeno življenje žal prestavilo tudi v gore. Te pa ne dovolijo napak in norenja, zato je pomembna ustrezna priprava pred odhodom v gore.

pri nas Na tej priljubljeni turistični točki uvedli poletni režim, obiskovalci na nogah

"V gorah je zapadlo precej snega, ki se bo marsikje obdržal še dolgo v poletje. Tako lahko pridemo do dela planinske poti, ki bo nekaj metrov pokrita s trdim, pomrznjenim snegom. Takšen predel lahko prečimo le, če je ta na ravnini in ni možnosti zdrsa. V primeru naklonine pa le s pomočjo cepina in derez. Sicer obrnimo," opozorijo na zvezi.

Foto: Matej Ogorevec hribi Prav tako svetujejo uporabo planinske oz. alpinistične čelade: "Ob zdrsu je prva stvar, ki udari ob tla glava, in če ni primerno zaščitena, lahko pride do hudih poškodb. Čelada je priporočljiva predvsem tam, kjer poti potekajo pod stenami, saj je sploh v začetku planinske sezone veliko zapadlega kamenja. Svetujemo jo tudi na planinskih poteh, kjer je veliko obiskovalcev."

Ključno je tudi pravilno pridobivanje informacij o določenem planinskem izletu ali turi. Informacije o poti morajo biti preverjene in objektivne. "Dobimo jih lahko na preverjenih spletnih portalih, kot je spletna stran Planinske zveze Slovenije ali v tiskanih planinskih vodnikih. Seveda so dobrodošle dodatne informacije z družbenih omrežij ali izkušnje posameznikov, se je pa treba zavedati, da gre v večini za subjektivne ocene v smislu – kar je meni lahko, ni nujno tudi tebi oz. te bo spravilo v nevaren položaj," je na novinarski konferenci opozoril Šerkezi.

In še dodal. "Če priprave v gore, hoje niste vešči in v primeru, da si želite zahtevnejše ture, si najemite gorskega vodnika ali planinskega vodnika. Z njim bo izlet varnejši. Vsekakor pa preverite njegove kompetence in usposobljenost."

Plaz v Mali Mojstrovki Za nesrečo s tremi hudo ranjenimi krive tudi inšpekcijske službe

dezurni@styria-media.si