Triglavski narodni park (TNP) velja za eno najbolj raznolikih in ohranjenih območij narave v Sloveniji in tudi širom Evrope. Privlačnost tega prostora se odraža tudi na vse večjem obisku, ki pa lahko neugodno vpliva na stanje ekosistemov in življenje tamkašnjih prebivalcev; tako živalskih kot rastlinskih vrst. 

intervju Vstopnina za Triglavski narodni park in kvota za obisk Triglava?

V želji, da bi bil poseg v naravo s strani človeka čim manjši in njegovega vpliva živali ne bi čutile, pri Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) sprejemajo raznovrstne omejitve in pravila. Ena izmed tovrstnih prizadevanj so t. i. mirna območja, ki so ključnega pomena za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst. Namenjena so predvsem varovanju divjega petelina, belke, ruševca, gamsa, planinskega orla in visokih barij. Obiskovanje in druge dejavnosti so na teh območjih časovno in prostorsko prilagojene.

Kljub vsem prizadevanjem naravovarstvenikov in strogemu režimu, ki velja na teh območjih, so številke populacije divjega petelina v Sloveniji nespodbudne. Na območju TNP-ja populacija največje gozdne kure v državi nezadržno upada in šteje do 200 pojočih samcev na rastiščih. Še pred sto leti so divji petelini peli tudi po Ljubljani, med drugim po Rožniku, Šmarni gori in Golovcu. Poseljevali so večino Slovenije, izjema so bili zgolj nižinski deli vzhodne Slovenije in večji del Primorske. 

Foto: Žurnal24 Pokljuka Danes je njihov življenjski prostor, ki ga najdemo v starih, presvetljenih gozdovi z borovnico v podrastu, precej manjši. Prisotni so na skrajnem južnem robu vrstne naravne razširjenosti, najpogostejši so v sredogorju, nekje od 800 do 1600 metrov nadmorske višine. Strokovnjaki sklepajo, da se njegova številčnost pri nas zmanjšuje zaradi učinka tople grede in globalnega segrevanja ozračja.

Za glavna območja njegove razširjenosti trenutno veljajo pogorja Jelovice, Mežakle, Smrekovca in Zgornje Mežiške doline, Škofjeloškega hribovja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Pokljuke. Predvsem slednja sodi med eno najpomembnejših območij projekta VrH Julijcev. Glavna vsebina, ki jo je naslavljala Pokljuka, so prav mirna območja in ukrepi za izboljšanje stanja divjega petelina ter visokih barij.

okolje Tega nikar ne počnite v Triglavskem narodnem parku

"To sta dva izjemno pomembna elementa biotske raznovrstnosti, ki sta bili na visokem mestu naše upravljalske prioritete. Tudi evropska komisija bdi nad ukrepi, ki jih sprejemamo v želji, da ta dva elementa varujemo," razlaga Andrej Arih, vodja petletnega projekta VrH Julijcev, ki se je zaključil v lanskem letu. 

V sklopu projekta so med drugim okrog biatlonskega centra na Pokljuki skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč postavili šest mirnih con za divjega petelina. Še trinjast so jih uveljavili izven pokljuških gozdov.

Foto: Žurnal24 Pokljuka Sogovornik poudari, da je šlo za izjemno zahteven proces, ki je vključeval tri leta aktivne komunikacije med vsemi deležniki; od obiskovalcev gozdov do lastnikov in upravljavcev. "Pokljuka velja za enega najbolj obremenjenih območij v Triglavskem narodnem parku; obiskovalci se tu sprehajajo, nabirajo gobe in borovnice, hodijo v hribe, varujejo in sekajo drevesa ... Tukaj nimamo le še plavalcev in še to zaradi tega, ker ni površinskih voda. Ogromno je deležnikov, zato je treba najti skupni jezik. Radikalni ukrepi so v naravovarstvu bolj izjema kot pravilo. Poiskati moramo kompromisne rešitve, ki jih bodo upoštevali vsi. V nasprotnem primeru je naravovarstvo samo sebi namen," razlaga strokovni sodelavec JZ TNP.

Prvih 19 mirnih območij so v Triglavskem narodnem parku skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč postavili v okviru projekta VrH Julijcev. Nahajajo se ob gozdnih cestah in planinskih poteh, označena pa so s posebnimi tablicami. Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in za gospodarjenje z gozdom ter je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. Za obiskovalce to pomeni, da motorna vozila parkirajo na urejenih parkiriščih in uporabljajo označene planinske poti.

Veseli ga, da so njihova prizadevanja obrodila sadove in se obiskovalci pravil, ki veljajo za mirna območja, vestno držijo. Opazili so, da sta izginila le ena tabla in steber. "To so stvari, ki se redno dogajajo. K ohranjanju naše največje ptice lahko pripomoremo že tako, da hodimo po označenih poteh in ne povzročamo hrupa," pove Arih.

Izzivov veliko, divjih petelinov vse manj

Izzivov je na tem področju še veliko; enega večjih predstavljata bližnja vojašnica in helidrom, ki v času obdobja največje občutljivosti, tj. je v času razmnoževanja divjega petelina med konecem marca do sredine maja, sicer ne deluje. Vseeno pa je zanje zelo moteč, saj divji petelini sodijo med najbolj občutljive vrste na vznemirjanje. 

Foto: Profimedia divji petelin Obenem je Pokljuka središče biatlonstva v državi. Bolj kot sama izgradnja tovrstnega kompleksa, je lahko problematično že samo delovanje, če to seveda ni skladno z naravovarstvenimi cilji. Po besedah sogovornika naj biatlonski center sicer ne bi negativno vplival na populacijo. Po njegovih podatkih na celotnem območju TNP živi od 100 do 300 divjih petelinov, od tega zgolj na Pokljuki približno deset parov. 

• Američanka na ogledu zmajevala z glavo: "Ne bodo vsi zadovoljni ..."

"Letošnji podatki so za populacijo divjih petelinov na Pokljuki katastrofalni. To povezujemo s slabo zimo. Na Mesnovcu, kjer je poleg barij eno redkih območij, kjer velja najstrožji režim, smo našteli le enega samca. Za primerjavo: v prejšnjih letih jih je bilo vsaj deset. Moramo pa vedeti, da število petelinov fluktorira, eno leto jih je več, naslednje manj, čeprav je metodologija vedno ista. Sklepamo, da se je letošnjo zimo najbolj poznala odsotnost snega. Divji petelini tako predstavljajo lažji plen malih plenilcev," razlaga strokovnjak.

V času projekta so strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic samce divjih petelinov označili z oddajniki, kar jim omogoča, da jih lahko spremljajo skozi celo leto. Mirna območja namreč predstavljajo le področja rastišč, torej spomladanskih lokacij, kjer se petelini razmnožujejo. Kaj počnejo preko leta, do zdaj niso vedeli.

"Geometrično spremljanje je pokazalo, kako velike razdalje naredijo in kje se najpogosteje zadržujejo. Ugotovili smo, da v radiju od 100 do 200 metrov od označenih planinskih poti divijih petelinov nismo zaznali. Spremljanje je tako potrdilo nenapisano pravilo, da sodijo med najbolj občutljive vrste na vznemirjanje," enega izmed pozitivnih aspektov omenjenega projekta še izpostavi Arih.

• "Zjutraj se zbujamo ob njihovem vreščanju"

V letošnjem letu imajo na Pokljuki poleg tega nekaj težav tudi z lubadarji, ki se širijo po tamkajšnjih smrekah. Ta pojav je v največji povzročila suša, ki so ji bili priča poleti. A tega problema so se upravjavci lotili z veliko mere resnosti in ažurnosti. Vsako smreko, ki kaže že manjše znake napadenosti, so označili z rdečo piko in jo izločili iz sistema.

dezurni@styria-media.si