Vse od začetka 90. let 20. stoletja so obstajali načrti za prenovo stavbe Cukrarna na Poljanskem nasipu v Ljubljani. Od takrat se je zamenjalo pet županov, vsak pa je imel svoje načrte kaj bi se naj zgodilo s poslopjem, ki je bilo zgrajeno leta 1828. Preteklo sredo se je obnova poslopja dejansko začela. Župan Zoran Janković je poudaril, da začetek obnove Cukrarne pomeni »začetek oživitve in popolne prenove tega območja, ki bo skupaj s načrtovano prenovo Ambroževega trga postalo del središča Ljubljane, v to smer pa bomo širili tudi območje za pešce.«

Tovarna sladkorja, kasarna in sprejemni center

Foto: Nik Rovan, MOL Cukrarna Stavba na Poljanskem nasipu je bila zgrajena leta 1828 kot tovarna sladkorja. V njej so leta 1835 postavili prvi parni stroj v Sloveniji. Zaradi razcveta ljubljanske sladkorne industrije so poslopje v 40. letih 18. stoletja močno povečali. Tudi v 50. in 60. letih 18. stoletja se je nadaljevala uspešna proizvodnja. Ob odprtju tovarne je bilo v njej zaposlenih 22 delavcev, leta 1856 jih je bilo 225.

Leta 1858 je prišlo do negativnega preobrata, ko je nepazljivost delavca povzročila požar, ki je uničil tovarno, skladišče, opremo in večino zaloge sladkorja. Kljub načrtom, da bi tovarno prenovili in nadaljevali z izgradnjo, ni nikoli več obratovala. V Cukrarno se je nato okoli leta 1870 naselila državna tobačna tovarna. Leta 1872 je poslopje spet zagorelo.

Znamenitost V sredini septembra pozdravili milijontega obiskovalca letos

Po prenovi je poslopje služilo do konca monarhije kot kasarna, med drugo svetovno vojno pa kot zaklonišče. Po drugi svetovni so na objekt pritrdili spominsko ploščo v spomin slovenskim pisateljem, ki so prebivali v poslopju: »V tej hiši so imeli pri preprosti in plemeniti ženi Poloni Kalanovi dom in zatočišče Murn, Kette, Cankar, Župančič in njihovi prijatelji. V tem okolju je nastajala in zorela slovenska moderna. Tu sta izdihnila Dragotin Kette 26. IV. 1899 in Josip Murn 18. VI. 1901.«

Prehodni dom in dom za socialno ogrožene

Od leta 1955 je Cukrarna služila kot sprejemni center, ki je sprejemal socialno ogrožene ljudi in postal prehodni dom za delavce gradbenih podjetij. V njem so prenočevali tudi prodajalci ljubljanske tržnice. Začasno so bili v poslopju tudi prostori Javne razsvetljave Ljubljana, tovarne otroških vozičkov Tribuna in delavnice Lutkovnega gledališča.

V začetku 90. let 20. stoletja so stavbo izpraznili z namenom prenove in gradnje nakupovalnega središča. Prenove nikoli ni bilo, v prazne prostore pa so se naselili brezdomci. Ker je prišlo večkrat do požarov, so Cukrarno za silo zavarovali in zazidali vrata in okna nižjih poslopij. Tako so preprečilo vstop nepooblaščenim, z dodatnimi ukrepi pa so stavbo zavarovali pred propadanjem. Del stavbe je bil porušen leta 2010 za gradnjo Fabianijevega mostu.

Nov začetek – Galerija Cukrarna

Preteklo sredo, 10. oktobra, se je sedaj začela dokončna prenova stavbe. Cukrarna bo postala Galerija Cukrarna. V središču stavbe bo nastal sodoben galerijski prostor za velike in zahtevne razstavne projekte, sporočajo z Mestne občine Ljubljana (MOL). Dela bodo predvidoma trajal 24 mesecev, prenovo bo delno sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj s sredstvi v višini 10.774.396 evrov, Republika Slovenija bo gradnjo sofinancirala z 2.693.599 evrov, MOL pa bo prispeval 9.753.847 evrov.

V neposredni bližini Cukrarne so dodatno odprli park za rolkarje, ki je nastal na pobudo rolkarjev. Namen parka je, da poživi celoten spodnji del Fabianijevega mostu.

Foto: Nik Rovan, MOL Cukrarna