Dolenjska v sebi skriva marsikatero znamenitost, ki se morda lahko postavi ob bok kateri drugi, bolj poznani slovenski turistični atrakciji. Nekatere znamenitosti počasi in vztrajno prihajajo v ospredje. Med njimi reka Temenica, sicer najdaljša ponikalnica na Dolenjskem, ki v senci drugih bolj priljubljenih rek, kot so Soča, Kolpa, Savinja in Sava Bohinjka, vse bolj opozarja nase.
Ena izmed tovrstnih točk pa je tudi najdaljši slap na Dolenjskem, ki se nahaja tik ob levem kraku Mišje doline in spada pod gozdni rezervat. Znan je po svoji pestri geološki sestavi, o čemer se obiskovalci lahko prepričajo na geološki poti, za katero skrbi Zavod Parnas. Na poti obiskovalci najdejo tudi najlepše dostopne ostanke rimskih zapornih zidov v Sloveniji in slovenskega endemita kranjskega jegliča (Primula carniolica).
Za marsikoga pa je zanimivo že njegovo ime – Kobilji curek. Po izročilu naj bi slap poimenoval gozdni furman (voznik konjske vprege), ki naj bi med počitkom opazoval svojo kobilo pri uriniranju in pri tem videl podobnost. Zaradi nemotenega naravnega razvoja in tudi kulturnega pomena je ozemlje okoli Kobiljega curka v velikosti treh hektarov razglašeno za gozdni rezervat.
Pot do Kobiljega curka je polna starodavnih skrivnosti in zaradi nezahtevnosti primerna tudi za družine z manjšimi otroki. Poteka po utrjeni gozdni cesti z manjšim vzponom. Do večine točk je dostop možen tudi s kolesi ali na konju.
Slap ima dve stopnji, vsaka pa je visoka približno petnajst metrov. V celoti slap pada preko apnenčastega skalnega roba, ki je nastal ob prelomu. Gre torej za skupno trideset metrov visok slap, ki se nahaja v bližini naselja Rob. Tam je za obiskovalce na voljo tudi parkirišče. V bližini poteka Pešpot ob rimskih obrambnih zidovih ali Claustra. Pot si lahko popestrimo tudi s strokovnim vodenjem, za katerega pa se je treba predhodno naročiti. Predvsem je to priporočljivo, če si želimo izvedeti vse o pestri geološki sestavi tega predela.
Blizu vasi Rob se nahaja tudi Rašica, rojstni kraj Primoža Trubarja. Spomin na njegovo življenje in delo ohranja Trubarjeva domačija. V idiličnem parku pod krošnjami visokih dreves si je moč ogledati mlin in žago na vodni pogon, uživati v mirnem toku potoka ali si privoščiti osvežitev v bližnjem gostinskem lokalu. V zgornjih nadstropjih mlina pa je urejena spominska soba. Veličastna sobana temeljito odraža duh sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila zasnovana, na Trubarja in sodobnike pa spominjajo vitraži in kopije njegovih del.
dezurni@styria-media.si
Moram obiskati!