Pokljuka je največja med planotami Julijskih Alp, ki se razteza na nadmorski višini med 1200 in 1500 metri. Na jugu se spušča v dolino Save Bohinjke, na severovzhodu v dolino Radovne, na severozahodu pa sega vse do grebena nad Krmo. Čeprav zaradi uravnanega površja spominja na dinarske kraške planote, ji dajeta ledeniška preoblikovanost ter planinsko gospodarstvo alpski videz, ki prepriča vsakogar.

pri nas Magični naravni parki, ki jih morate obiskati!

Njena pravljična podoba skozi vse letne čase privabi množice ljudi, ki tam uživajo v prelepi naravi. Zaradi svojega očarljivega videza predstavlja enega najbolj obremenjenih območij znotraj Triglavskega narodnega parka, ki zahteva posebno skrb.

Njeno največje bogastvo so zagotovo prostrani gozdovi. Ker so v preteklosti za potrebe železarstva porabili skoraj vso dosegljivo bukovino, danes tam močno prevladuje smreka. Pestrost Pokljuke se kaže tudi v živi naravi – obsežni gozdovi v svojih nedrjih skrivajo nešteto prebivalcev.

Foto: Žurnal24 Pokljuka Prav zaradi izrednega naravnega bogastva je Pokljuka zelo pomemben prostor za vzpostavitev trajnega sožitja narave in človeka, in to ne zgolj znotraj Triglavskega narodnega parka, temveč tudi v širšem slovenskem in evropskem prostoru.

jo poznate? Nepoznana, a dih jemajoča soteska blizu Bleda

Poleg smrekovih gozdov na Pokljuki najdemo tudi šotna barja, ki so v Sloveniji zelo redka. V svoji prvotni podobi jih najdemo le še na območju Jelovice in Pohorja. Gre za območja stalno stoječe vode z nekaj decimetrov ali metrov debelo plastjo šote, ki jo preraščajo šotni mahovi.

Proces nastanka barij se je začel po zadnji poledenitvi. Po umiku ledenika so za njim ostala majhna jezera. V tisočletjih so se polagoma zapolnila z različnimi organskimi ostanki vodnih rastlin, ki so se naseljevale v jezero. Vse bolj kisla voda je omogočala rast in razvoj le nekaterim rastlinam. Najbolj pogosti so bili šotni mahovi, ki še danes prevladujejo na površini barja. Šotni mahovi na vrhu stalno priraščajo, v spodnjem delu pa oglenijo. Površina se tako dviguje, zato ta barja imenujemo tudi visoka.

Foto: Žurnal24 Pokljuka V preteklosti so bila v nižinah uničena zaradi osuševanja za pridobitev kmetijskih zemljišč oziroma pridobivanja šote za kurjavo. Prav zaradi izredne občutljivosti so zavarovana tudi po evropski zakonodaji in vključena v omrežje NATURA 2000. Šotna barja na Pokljuki celo veljajo za najbolj južno ležeča barja v Evropi, ki so še ohranjena.

neverjetno To je nedvomno eden najlepših krajev v Sloveniji

Če bi jih želeli bolje spoznati, se lahko odpravite na pohod po učni poti Šotno barje Goreljek. Pot je krožna, dolga približno en kilometer, in ima pet učnih točk z informativnimi tablami. Na njej se lahko poučimo o rastlinstvu in živalstvu tega občutljivega habitatnega tipa. Učna pot je zanimiva predvsem za spoznavanje posebnosti in pomena šotnih barij, ki sodijo med območja najbolj dragocene narave v Evropi. 

Sprehod okoli barja je primeren za obiskovalce vseh starosti. Na mokrih delih so leseni podesti in mostiček, ki omogočajo varno hojo po suhem. Za voden ogled se lahko dogovorimo na Upravi Triglavskega narodnega parka.

dezurni@styria-media.si