Septembra smo na povabilo Turistične organizacije Srbije v družbi ostalih novinarjev z območja bivše Jugoslavije odkrivali zahodno Srbijo, ki se glede na videno lahko postavi ob bok marsikateri evropski destinaciji. 

reportaža Te edinstvene znamenitosti se skrivajo neposredno v naši bližini

Nekatere naravne in tudi druge atrakcije smo opisali že v našem prejšnjem prispevku. Ker pa je spisek znamenitosti s tega območja preveč dolg, smo jih dopolnili v novem članku. 

Vreme se je počasi prevesilo v jesen, v sredini septembra smo prvič zabeležili konkreten padec temperatur. Da bi se v stilu poslovili od poletja in prijetnejših temperatur, smo med drugim obiskali najhladnejši del Jugoslavije, kjer so 13. januarja leta 1985 izmerili        – 39,5 °C. To je bilo v naselju Karajukića Bunari na Pešteru, ki spada pod občino Sjenica.

"Če boste kdaj v Banjaluki, me poiščite. Adijo, 'bona'!"

Kraj pa ne slovi le po temperaturnem rekordu temveč tudi po Sjeničkem jezeru, ki velja za eno najbolj znanih jezer v Srbiji. Imenujemo ga tudi Uvačko jezero, dolgo pa je 27 kilometrov. Je umetnega nastanka – nastalo je z izgradnjo največjega zemeljskega jezu v Srbiji, ki meri 110 metrov.

Foto: Matej Čepl Srbija Jezero Uvac je prvo v nizu jezer, ki so bila zgrajena na reki Uvac za namene proizvodnje električne energije. Voda iz tega jezera se steka v Zlatarsko jezero, drugo v nizu, iz Zlatarskega pa v zadnje, Radoinjsko jezero. Vsa tri jezera so priljubljene izletniške točke številnih turistov, ki lahko tu za čolnarijo, se kopajo, ribarijo ali se le sprehajajo.

Tako kot številni obiskovalci smo si ga tudi mi ogledali s pomočjo čolna, ob tem pa na nebu opazovali primerke beloglavega jastreba. Za razliko od slovenskih turističnih naravnih znamenitosti, za katere je v naravovarstvenem smislu dobro poskrbljeno, za srbske žal tega ne moremo reči.

Foto: Matej Čepl Srbija Med plovbo po jezeru s čolnom, ki je mimogrede imel motor, smo opazili številne steklenice in druge smeti, ki jih tam ne bi smelo biti. "Daleč smo še za Slovenijo. Ljudje ne skrbijo za naravo, povsem brez slabe vesti mečejo smeti kar vsepovprek," je voznik čolna zmajeval z glavo, ko mu je eden izmed članov naše odprave pokazal steklenico. 

Če so nas njegove izkušnje o odnosu prebivalcev Srbije do narave po eni strani razočarale, je bilo po drugi strani lepo slišati, da smo v Sloveniji glede skrbi za naravo marsikomu za vzor. Tudi sicer so bile pripovedi o obisku Slovenije s strani novinarjev iz naše skupine zgolj pozitivne, in čeprav jim je bilo to morda težko priznati, so nad razvitostjo in standardom naše države navdušeni.

Vsem, ki bi se želeli dodatno naužiti razgleda na jezero, predlagamo vzpon na eno od razgledišč, denimo na Molitvo, od koder se odpre fascinanten pogled na meandre, skozi katere se vije voda mogočnega jezera. 

Foto: Matej Čepl Srbija Po vetrovni, približno enourni vožnji s čolnom smo prispeli do Ledene jame, ki se v sklopu najdaljšega jamskega sistema v Srbiji z imenom Uša (6,2 kilometra) nahaja na levem bregu Sjeničkega jezera in kanjona Uvac. Do nje smo prispeli, ko smo opravili izziv: premagali več deset strmih, železnih stopnic.

Ledena jama zaradi lažje dostopnosti velja za najbolj obiskano v tem okolišu, v njej pa najdemo pomembne kraške oblike in nenavadne prizore, ki jih je izoblikovala narava in jih domišljija vsakega posameznika naslika drugače. Jama ima stalno temperaturo 8 stopinj Celzija, zato se s seboj splača vzeti pulover.

Naslednji dan smo vodno transportno sredstvo zamenjali za starodobni vlakec Šarganska osmica, ki nas je v enoinpolurni vožnji popeljal skozi gore in dolge tunele, s pogledom na doline, kjer se skrivajo vasi, majhne cerkvice in številne druge skrivnosti. Vlakec je ime dobil po obliki tira, ki je narejen tako, da izgleda kot številka 8.

Foto: Matej Čepl Srbija V preteklosti je legendarni vlak Ćiro prevažal potnike od začetne postaje Mokra Gora do zadnje postaje Šargan Vitasi. Prej je bila železnica rešilna bilka, ki je povezovala notranjost države z Jadranskim morjem, danes pa predstavlja atrakcijo vsem obiskovalcem zahodne Srbije.

Slovenija Ste že obiskali ta edinstven spomenik?

Zadnja turistična točka, ki jo bomo omenili v reportaži, je še druga atraktivna destinacija v Mokri Gori, natančneje na hribu Mećavnik. Ta je tesno povezana s filmom Življenje je čudež, ki ga je režiral slavni režiser Emir Kusturica. Ideja za izgradnjo etno vasi Drvengrad je zrasla prav na njegovem zelniku, dobil pa jo je med snemanjem prej omenjenega filma. Po zaključku projekta se je odločil, da tam ostane in jo obiskovalcem ponudi v uporabo.

Foto: Matej Čepl Srbija V notranjosti vasi je 13 ulic, 2 trga, kino, cerkev, tržnica in vse ostalo, kar malo mesto mora imeti za prijetno bivanje. Ulice in trgi nosijo imena znanih osebnosti iz sveta literature, filma in športa, kot so Ivo Andrić, Federico Fellini, Aleksander Tarkovski, Maradona in Novak Đoković – vsi veliki možje, ki so na Kusturico imeli velik vpliv.

Foto: Matej Čepl Srbija Ko se boste med lesenimi hiškami sprehajali po ulicah, boste imeli občutek, kot da ste del filma v nekem bolj mirnem, davnem času. Posebna zanimivost tega kraja je tudi filmski festival "Kustendorf", ki se v Drvengradu vsako leto odvija v januarju. Takrat ga obiščejo številni gostje iz sveta filmske umetnosti. Festival nima rdeče preproge ali drugih značilnih hollywoodskih lastnosti, temveč je v ospredju medsebojno spoznavanje, komunikacija in prijetno druženje. To pa je bila tudi rdeča nit naše ekskurzije po Srbiji.

dezurni@styria-media.si