Za tem stoji skoraj 900 markacistov Planinske zveze Slovenije (PZS), ki zaradi vse večjega obiska gora potrebujejo nove in pomlajene moči.
Na PZS pojasnjujejo, da skrbijo za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov, poleg tega bdijo nad okrog 2000 kilometri turnokolesarskih poti. Pod okriljem zveze je registriranih 884 markacistov in inštruktorjev markacistov, ki delo opravljajo prostovoljno, vsak med njimi pa, preračunano, skrbi za več kot 11 kilometrov planinskih poti.
Registrirani markacisti v planinskih društvih, ki jim na terenu pomagajo še številni drugi prostovoljci, so v letu 2021 obnovi in vzdrževanju planinskih poti namenili 35.316 prostovoljnih ur dela, tehnična skupina komisije za planinske poti PZS, ki skrbi za zahtevne in zelo zahtevne planinske poti v visokogorju, pa je dodala še 1540 prostovoljnih ur.
"Število markacistov sicer počasi narašča, a je tudi obisk gora vse večji, zato imamo markacisti vedno več dela. Planinske poti se neprestano spreminjajo, tako zaradi človeškega faktorja kot zaradi delovanja narave," pojasnjuje strokovna sodelavka PZS in inštruktorica markacistka Katarina Kotnik, ki ob tem dodaja, da je povprečna starost markacistov 53 let, zato si želijo, da bi se jim pridružili zlasti mladi.
Kakovostno delo markacistov in enotni postopki ure56pščšđanja planinskih poti so rezultat usposabljanj, ki jih že vrsto let izvaja komisija za planinske poti PZS. Komisija skrbi, da inštruktorji markacisti ter člani tehnične skupine in vodje tehničnih akcij pridobijo ustrezna znanja s področja vodenja, varnega dela z motorno žago, uporabe geografskih informacijskih sistemov, dela ob podpori helikopterja in druga znanja.
Ob tem v PZS poudarjajo, da lahko k delu markacistov z donacijo prispeva vsak obiskovalec gora. Sredstva zbirajo prek poslanih SMS-sporočil z vsebino POT5 na številko 1919. Vse donacijo bodo namenjene vzdrževanju planinskih poti.
Markiranje planinskih poti sega v leto 1893, ko so na ustanovnem občnem zboru Slovenskega planinskega društva, predhodnika PZS, poleg glavnega odbora ustanovili tudi markacijski odbor. Že v prvem letu delovanja je slovenska planinska organizacija označila 97 poti. Njihov glavni namen je bil preprečiti Nemcem, da bi slovenske planinske poti še naprej označevali z nemškimi napisi in kažipoti.