Skoraj štiri leta je že minilo od propada nekdaj ponosa slovenskega letalstva – Adrie Airways. Številni piloti so zaposlitev našli pri tujih letalskih družbah, nekaj jih je odšlo tudi v Javno agencijo za civilno letalstvo (CAA). Eden izmed treh, ki so delo pilota zamenjali za delo pri CAA, je tudi naš sogovornik Domen Mikulec, za katerega je bila sprememba delovnega mesta nekoliko lažja, saj je že med delom pri Adrii redno izvajal presojo ter inšpekcijske nadzore na področju vzdrževanja letal. Vsi niso imeli te sreče, bridek konec Adrie je po njegovih besedah najbolj prizadel slovenske stevardese, ki so množično zapustile omenjen poklic.

Foto: Osebni arhiv Domen Mikulec

Mikulec, ki sedaj opravlja poklic letalskega nadzornika v okviru CAA, se predvsem blestečih časov iz Adrie še danes rad spominja. Ob tem pa se drži (karikiranega) reka: "Ne gledam nazaj, saj na Gorenjskem vedno pravimo, da se nazaj samo bruha. Vselej je treba gledati naprej." S propadom Adrie se je sprijaznil, čeprav je kot večni optimist vse do zadnjega verjel, da se bo za 58 let starega letalskega prevoznika našla čarobna paličica. Svoj zadnji let je opravil na svoji najljubši liniji – nočnem poletu do Hurgade (Egipt).

Poklic pilota je pri Adrii opravljal trinajst let, še pet let pa je bil zaposlen v Slovenski vojski. Skupno je opravil 6000 letalskih ur, v tem času pa doživel marsikaj. Obiskal je številne države, saj so pri Adrii poleg rednih linij opravljali tudi čarterske lete. Pot ga je tako med drugim vodila v Afriko, Rusijo, Izrael, Katar, Turčijo, prav tako je obiskal Božičkovo deželo.

Foto: Osebni arhiv Domen Mikulec Nanjo ga veže prav poseben, ne ravno prijeten spomin: "Ko smo enkrat obiskali Božičkovo deželo, je bilo tam -20 stopinj Celzija. Letalo je tam stalo tri dni, kot posledica tega so nam kisikove jeklenke spustile (terapevtski) kisik. Ta je namenjen potnikom, ki ga med letom utegnejo potrebovati, in spada med obvezno opremo. Po večurnem klicarjenju v okoliške bolnišnice in vojaška oporišča jim ni uspelo priskrbeti kisika, za pomoč so se obrnili na domače letališče, kjer jim zaradi pozne ure prav tako niso uspeli priskrbeti ustreznih dokumentov."

Tudi Božiček jim ni prinesel "darila", zato so bili na vzlet primorani počakati do naslednjega jutra, ko jim je letalo iz Ljubljane prineslo tri jeklenke. Na Finsko ga veže še en, nekoliko bolj zabaven dogodek: "V spominu mi je ostal pripetljaj z obiska Božička, h kateremu lahko gosti pridejo izrazit svojo željo, on pa jim ponudi že vnaprej pripravljene odgovore. To pa ni veljalo za našo potnico, ki ga je z željo, da postane njegova žena, pustila obnemelega. Zanjo si ni spomnil nobenega pametnega odgovora."

Foto: Osebni arhiv Domen Mikulec Opazovanja sveta s ptičje perspektive se kljub številčnosti poletov ni nikoli naveličal. Letenje v ljudeh po njegovih besedah zbudi občutek svobode, saj gre za nekaj zelo nenaravnega: "Greš v povsem drug svet, med druge ljudi. Piloti smo večino časa na soncu in saj veste, kaj pravijo o soncu kot zdravilu za depresijo. Širina horizonta neba tako kot morje čisti dušo. Prav tako je letenje zelo romantično, ko vidiš cele kupe zvezd, ki jih s tal ne moreš. Zgoraj je nebo tako jasno, nesknočno. Lahko smo videli točno ločnico med dnevom in nočjo, na severu tudi prekrasen polarni sij."

Včasih se je bilo zaradi teh doživetij kar težko vrniti v realnost, pravi. Takrat se je spomnil izreka tuje stevardese, ki je družbi pilotov dejala: "Resnično življenje vas čaka na tleh."

Čeprav si je želel, mu ni bilo omogočeno, da bi na letalu sklenil poročno zvezo. Piloti imajo namreč izvršilno funkcijo, ki jim omogoča, da lahko potnika po mikrofonu poročijo. Številni niti ne vedo, da ta možnost obstaja. Prav tako na letalu ni bil priča porodu. 

Izjemen dosežek Slovenec, ki je že trikrat obletel svet

Kako se znebiti strahu pred letenjem?

Čeprav so leti v večini primerov potekali brez težav, so se od časa do časa zgodile manj prijetne situacije, ki so jih povzročili vinjeni potniki. Te so v večini primerov zaradi krajših letov stevardese uspele umiriti, v nasprotnem primeru bi jih ob pristanku prijela policija in jim napisala kazen. Občasno je nekaterim potnikom postalo tudi slabo, a nikoli do te mere, da bi letalo moralo zasilno pristati. Na nekem letu do Hurgade so bili blizu zasilnemu pristanku v Kairu, a je potnica odločno naročila, da jo morajo kljub slabosti in nizkemu pritisku pripeljati na ciljno destinacijo, se spominja sogovornik.

Več je bilo primerov zadovoljnih potnikov, ki so komaj čakali na dopust. Pri Adrii Airways so prav tako poskrbeli tudi za tiste potnike, ki so imeli strah pred letenjem. Teh ni bilo malo, saj statistike kažejo, da se kar 70 % ljudi sooča s tovrstnim strahom.

"Ljudi je strah pred zaprtim prostorom, nihče ni prav rad niti v tujih rokah. K temu zelo prispevajo posnetki hudih letalskih nesreč, ki jih vsem potnikom strogo prepovedujem gledati," priporoča pilot. Omeni, da so določeni potniki Adrie ob dovoljenju direktorja letalske operative in ustreznih vremenskih pogojih lahko določen čas preživeli v pilotski kabini. Tam so se seznanili z delovanjem letala in ob prekrasnem razgledu na Zemljo na strah pozabili. 

Foto: Osebni arhiv Domen Mikulec Po njegovih besedah pri spopadanju s strahom pred letenjem pomaga tudi spoznavanje z delovanjem letala in celotnim sistemom. "Ko so videli popoln in dovršen sistem, je strah minil," omeni. 

Težav pa niso imeli le potniki, temveč občasno tudi člani posadke. Največkrat je prišlo do zastrupitve s hrano, to se je seveda zgodilo še na tleh. Da bi bilo teh primerov čim manj, so imeli napisan seznam živil in jedi, ki jih lahko jedo. Prav tako so se morali držati navodil, da dvanajst ur pred letom ne smejo zaužiti niti kapljice alkohola. Posebej pa je bilo pomembno, da s kopilotom tako na letalu kot na tleh nista zaužila enake hrane, ki bi pri obema povzročila slabost. Primeri zastrupitev s hrano so bili pogosti v bazah v Prištini in Tirani. Takrat sta se s kopilotom zamenjala, včasih je vskočila druga posadka, ali pa so bili kljub negodovanju potnikov let primorani odpovedati.

Svet Odpustili pilota, ker je med poletom zaspal

Ni se mu pripetila nobena nesreča

Veseli ga, da v 6000 urah v zraku ni doživel nobene nesreče, prav tako ni videl, da bi se komu kaj zgodilo. Ravno zaradi tega, ker je bil tako prepričan v svoje znanje in spretnosti ter je, po domače povedano, "sadil rožice", so ga na enem izobraževanju opozorili: "Dejali so mi, da je imel podobno razmišljanje kot jaz tudi kapitan Titanika, ki je še pred zadnjo plovbo dejal, da ni še nikoli ničesar nevarnega doživel, niti videl."

Samozavest je za pilota sicer ključna, a pomembno je, da jo gradijo postopoma. Z njo se jim na letalu nalaga večja odgovornost; vse dokler se mlad pilot ne priuči pristanka, ga na letalu nadzoruje tretja oseba. "V to okolje nismo kar vrženi, saj je za nami dolga pot usposabljanj. Na pol leta gremo na simulator, vsako leto imamo prav tako osvežilne teste iz teorije. Postopoma se srečujemo z različnimi situacijami, vse stopnje v znanju se morajo utrditi. Stvari v letalstvu so res varne in zanesljive. Veliko denarja se vlaga v simulatorje, Adria je zanje denimo letno namenila dva miljona evrov letno. Letenje je tako kot življenje umetnost; nič ni samoumevno. Tako kot življenja se moraš tudi letenja naučiti," razlaga letalski nadzornik.

Foto: Osebni arhiv Domen Mikulec Izpostavi še eno posebnost poklica pilota: "Čeprav si zaposlen za pol leta, imaš pogodbo za nedoločen čas. Na pol leta te namreč čaka preizkus na simulatorju, če ga ne opraviš, imaš enkratno možnost ponavljanja, nato izgubiš službo. Na eno leto pride še podaljšanje licence in zdravniški pregled. Ker poklicu pilota pritiče ogromna odgovornost, se moramo stalno izpopolnjevati in usposabljati."  

Za razlog, da so bili piloti Adrie v tujini tako cenjeni, navede šolanje na Fakulteti za strojništvo: "V tem smo bili edini na svetu. Vsak namreč ne more uspešno opraviti Fakultete za stojništvo, ki je bila neke vrste sito."

Reševalci "Ni ti lahko, ko ti v helikopter prinesejo napol zapolnjena nosila"

Se Sloveniji obeta nov nacionalni letalski prevoznik?

Vrat za opravljanje poklica pilota ne zapira, to mu prav tako omogoča pogodba. Ta mu dovoljuje, da v primeru, če se najde ustrezen letalski prevoznik, en teden na mesec preživi "v oblakih".

Kot pilot bi si želel, da bi Slovenija imela nacionalnega letalskega prevoznika, a ne za vsako ceno. Spomni, da je Adria Airways svojih 58 let delovanja končala z 90 milijoni evrov izgube. "Vlada se vedno pravilno odloči, celotna slika pa nam, posameznikom, na žalost ostane skrita. Vlada je bila s strani tujih prevoznikov in evropske komisije očitno stisnjena v kot, to ji je prav tako onemogočala evropska zakonodaja. Na kocki je bilo veliko ime letalskega prevozništva, 90 milijonov evrov pa je tudi veliko," na vprašanje, če je vlada takrat sprejela pravilno odločitev, odgovori Mikulec.

Foto: Domen Mikulec Adria Airways

Meni, da že sedaj ne bi imeli težav z ustanovitvijo novega letalskega prevoznika, a v mislih je vselej treba imeti računico, ki mora biti seveda pozitivna. Vlada pa je tista, ki dokončno odločitev sprejme. Prav s tem namenom so nedavno ustanovili delovno skupino pod okriljem ministrstva za infrastrukturo, ki bo preučevalo možnost vzpostavitve novega nacionalnega letalskega prevoznika v Sloveniji.

27. januarja 2023 so v Državnem zboru prav tako sprejeli interventni zakon za zagotovitev večje letalske povezljivosti. Ta predvideva dodelitev subvencij prevoznikom za vzpostavitev dodatnih linij iz Slovenije. Pomoč mora odobriti še Evropska komisija, prav tako še ni znano, katere povezave bo država spodbujala.

V Sloveniji je trenutno že osem imetnikov operativne licence in spričevala letalskega prevoznika, vendar niso tako usmerjeni, kot je bila Adria. Večinoma gre za poslovno aviacijo in prevoz tovora, ki pa delujejo zunaj meja Slovenije, čeprav bi bili komercialne polete sposobni izvajati tudi iz Slovenije. Zgodil se je že manjši preobrat, saj so štirje prevozniki v postopku certifikacije, omeni sogovornik.

Slovenija Kako v Prištino po stečaju Adrie?

"Slovenija je mala, blizu nas so večja, bolj atraktivna letališča, kot so Zagreb, Benetke, Gradec, Trst, Dunaj. Problem je prav tako cena. Adria ni uspevala zaradi prevoza potnikov iz Slovenije, temveč zaradi poslovnega modela t. i. prometnega križa med Balkanom in zahodnim delom Evrope. V Ljubljani so potniki z Balkana, ki so bili namenjeni v zahodno Evropo in obratno, le presedali. Potem pa so se tudi na Balkanu pojavili nizkocenovniki, kar je prineslo upad števila potnikov na naših letalskih linijah," razlaga bivši pilot Adrie.

Prepričan je, da Slovenija stika s svetom na račun propada Adrie ni izgubila, je pa ta vplival na manjše število frekvenc, povišala se je tudi cena letalskih kart. "Če bi želeli leteti le iz Slovenije, je premalo potnikov," omeni. Z ugodnejšimi cenami kart in morebitnimi ugodnostmi, kot je brezplačno parkirišče, pa bi lahko privabili marsikaterega gosta iz sosednjih držav, da bi letel z Brnika, je prepričan sogovornik.