Čeprav je bilo sredi tedna, je bilo v času našega obiska v živalskem vrtu v Ljubljani izjemno živahno. To ne preseneča, saj je bil eden izmed tistih sončnih jesenskih dni, kakršne bi lahko le narisali. Bilo je skoraj dvajset stopinj Celzija, nekateri so se zato po mestu sprehajali celo v kratkih rokavih. Povsem drugačna slika nas bi pričakala pozimi, ko si številne živali privoščijo zimski počitek oziroma se raje grejejo v notranjih prostorih. Kdo bi jim zameril. Takrat ima živalski vrt vrata odprta le do 4. ure popoldan. S prihodom pomladi živalski vrt ponovno zaživi in se pokaže v živahnejši podobi.

V novembru in decembru bomo na Žurnal24.si in Med.Over.Net v okviru projekta Podarimo srečo 2023 znova delili srečo. Vizija projekta je ustvariti celostni komunikacijski ekosistem, v katerem bomo v sodelovanju s partnerji bralcem ponudili preverjene in kakovostne informacije ter nasvete, da bodo prazniki še bolj srečni in pravljični za vse. Ker srečen je tisti, ki deli ...

Če si živali pozimi lahko privoščijo počitek, to ne velja za njihove oskrbnike, ki morajo v vseh letnih časih in vremenskih razmerah skrbeti zanje. Matijo Hreščaka, ki v živalskem vrtu dela že od leta 2004, smo zmotili med njegovim dnevnim obhodom, med katerim živali nahrani, počisti njihovo domovanje in se z njimi tudi pogovori.

Foto: Saša Despot ZOO Da ga živali razumejo in se na njegove besede odzivajo, ga vedno znova preseneča. "Živali in otroci nam vrnejo precej več kot ljudje, ki tega morda sploh ne znajo več oziroma si ne upajo. Živali nam bo vedno izkazale hvaležnost. Resnično jih premalo cenimo. Vsake stvari, ki je ne poznaš dobro, ne moreš ceniti in spoštovati. Zato je ključno ozaveščanje o pomembnosti posamezne vrste. Začeti je treba že pri otrocih," razmišlja eden od desetih oskrbnikov ljubljanskega živalskega vrta.

ideja za izlet To je zagotovo najbolj nepozaben družinski izlet

Za marsikoga je to morda sanjski poklic, predvsem za tiste, ki imajo radi živali. Vendar pa sogovornik priznava, da je daleč od sanjskega, saj zahteva veliko fizičnega dela, in sicer v vseh vremenskih razmerah 365 dni v letu 24 ur na dan. Poleti so tam tudi po 12 ur v kosu, prav tako takrat, ko dežuje ali sneži. Gre za razgibano delo, ki izključuje rutino. Sam je zadolžen za sedem sklopov.

Foto: Saša Despot ZOO "Vsi si predstavljajo, da živali le božamo in se z njimi igramo. Resnica pa je, da na dnevni bazi vsak od nas skrbi za sedem skupin živali. V tujini jih je denimo le za šimpanze zaposlenih šest. Sanjska služba hitro postane svoje nasprotje tudi takrat, ko živali poginejo. Nekateri se na živali tako navežejo, da jih znajo čustva hitro preplaviti. Posebej pri živalih, s katerimi delajo več kot 20 let. Posredi je lahko tudi odhod v drug ZOO, ki je zanje morda primernejši. V sklopu evropske zveze živalskih vrtov namreč vzajemno menjamo živali, predvsem mladiče, s čimer skrbimo za ohranjanje (ogrožene) vrste," razlaga Hreščak, ko stojimo na sprehajalni poti med domovanji "njegovih" šimpanzov, medvedov in volkov. 

Če slednji skrbno krožijo v krogu, kar sogovornik poveže z varovanjem mladičev, se sestri medvedki ležerno nastavljata sončnim žarkom. Šimpanzev ni na spregled, za kar Hreščak najde vzrok v popoldanski malici in posledično počitku.

Foto: Saša Despot ZOO Veseli ga, da se je v zadnjih dvajsetih letih na področju ZOO bontona veliko izboljšalo, kljub temu pa meni, da je možno še veliko postoriti. "V sklopu dela obiskujemo tuje živalske vrte. V severnih državah nisem videl nikogar, ki bi živalim metal hrano. V Angliji ljudje ZOO obiskujejo celo v tišini. Nižje kot greš, slabše je. Pri nas še vedno vidiš in slišiš marsikaj. Občasno sem deležen vprašanja, kje imamo kite. Kitov seveda nima noben živalski vrt. Ljudi bi bilo treba precej bolj izobraževati in ozaveščati," meni oskrbnik.

Inšpektorica "V času svoje kariere še nisem spoznala namernega mučitelja živali."

Spremenilo se je tudi delovanje in pristop živalskih vrtov, v katerih ni v ospredju zgolj fizično temveč tudi psihično zdravje živali. Z igračami in raznimi pripomočki želijo izzvati njihovo naravno vedenje, posledično se izboljša njihovo psihično stanje. "Včasih je ZOO deloval tako, da smo preverjali, če ima žival hrano in vodo. Danes je pomembno tudi, da žival zamotimo. Lemurjem tako ponoči predvajam glasbo, slonica Ganga ima več igračk, pa tudi za hrano se mora malce potruditi," razloži oskrbnik.

Z ljudmi, ki nasprotujejo zapiranju živali v živalske vrtove, se rad pogovori in jim predstavi širšo sliko. Zaveda se, da je živalski vrt neke vrste ujetništvo, ki obstaja predvsem zaradi treh poglavitnih razlogov: ohranjanja živalskih vrst, preučevanja živali in izobraževanja ljudi. "Narava zna biti zelo kruta in ne prizanaša nikomur. V živalskih vrtovih živali doživijo leta, ki jih v naravi ne bi nikoli. Medveda Jaka in Meta sta pri nas doživela 35 let, medtem ko bi jih v naravi največ 20. Včasih so šimpanzi živeli tako dolgo kot mi, ki sedaj zaradi napredka medicine živimo precej dlje," razmišlja. Ob tem izpostavi zasebnike, pri katerih je v ospredju žal pogosto denar.

Sprehodimo se do bratov lemurjev, ki štejeta že preko dvajset let. Po poležavanju na soncu se opogumita in nas prideta pozdravit. Ne branita se niti ponujenega grozdja, ki jima ga podamo po dovoljenju Hreščaka. "Živali znajo presenetiti, predvsem tiste, za katere meniš, da nate niso navezane. Medvedki se odzivata celo na ime. S šimpanzinjo Mojco se pogovarjam kot s človekom, smeje se mi, poda mi knjigo ali robček. Tudi pri volčjih mladičih opažam, s kakšnim veseljem mi sledijo," vez med živalmi in oskrbniki opiše sogovornik. Drugače je, ko ima katera od njih slab dan in potrebuje dodatno oskrbo. Seveda ni pri njih nič drugače kot pri ljudeh.

Foto: Saša Despot ZOO Občasno se z živalmi tudi "sporeče", kar posebej velja za tiste z višjim IQ-jem, ki oskrbnike pogosto preizkušajo. "Pred časom sva se z šimpanzinjo Mojco skregala in me je pljunila, vendar sva se kasneje 'zmenila' in sva od takrat najboljša prijatelja. Navsezadnje je ona tu doma in je šefica," prizna. Poznavanje živalske vrste je pri njegovem delu pač ključno.

intervju Priznana biologinja: "Vprašanje je, kdo je tu bolj škodljiv."

Navkljub varnostnim protokolom pristopanja do živali se občasno zgodi, da pride do nesreče. Oskrbniki se držijo načela, da se ne spuščajo v nevarnosti, če menijo, da te ne morejo obvladati. To posebej velja za nove člane ekipe, ki jim na pomoč sprva priskočijo sodelavci z več izkušnjami. Naš sogovornik pri tem ni izjema, z nasmeškom se spominja anekdote: "Edino poškodbo sem prejel s strani goske, ker njenega ugriza niti pod razno nisem pričakoval. Seveda pa bi se veliko raje odločil za njen ugriz kot ugriz risa. V tem primeru me verjetno danes ne bi bilo več tu."

dezurni@styria-media.si