Na Ptuju je že nekaj časa živahno, z današnjim uradnim odprtjem 59. Kurentovanja pa se je dokončno prelevil v najbolj norčavo slovensko mesto. Največji slovenski etnografski festival se je začel ob11. uri, s predajo oblasti princu festivala in etno povorko. 

Nova ptujska županja Nuška Gajšek je letos prvič za čas Kurentovanja predala oblast novemu, 17. princu karnevala, Baronu Jakobu Zeklu Videmskemu. 

Foto: Stanko Kozel Pestro enajstdnevno dogajanje se je začelo z otvoritveno etno povorko, tako je ptujske ulice preplavila množica pisanih mask in 10.000 radovednih obiskovalcev. Slovenskim etnografskim likom se je pridružilo 11 etnografskih skupin iz šestih držav – Bolgarije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije in Turčije. Preko 1800 udeležencev se je predstavilo v več kot 30 skupinah. Vrhunec je predstavljal skupen nastop štirih kosmatih likov, ki so uvrščeni na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva: slovenskih kurentov, bolgarskih sourvakarjev in hrvaških buš ter zvončarjev.

"Ptuj danes postaja največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine človeštva na prostem. Ponosni smo, spet nam je uspelo pričarati edinstven prikaz etnografske pustne kulturne dediščine in še nadgraditi ptujsko karnevalsko zgodbo," je povedal Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora 59. Kurentovanja in generalni sekretar FECC (Evropske federacije karnevalskih mest).  "Kurent, katerega pomen je prepoznal tudi UNESCO in ga 2017 uvrstil na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, nam v družbi drugih pustnih likov prinaša posebno mistično energijo, ki daje upanje, da so pred nami rodovitni časi,"

Pester karnevalski vikend je zaznamovala tudi dopoldanska tradicionalna dobrodelna Obarjada, jutri pa se pričnejo predstavitve avtohtonih pustnih likov.