Sonja in Jernej sta mlad par, ki ju je pred več kot 5 leti pot iz majhnega Kranja vodila v za mnoge sanjsko državo - Švico. Iskala sta nove izzive, ker pa ima Sonja po mamini strani tudi švicarsko državljanstvo, izbira države za nove avanture ni bila tako težka. V Švici se jima je kmalu pridružil nov član družinice – dvoletni sin Nils, s katerim že od njegovih prvih korakov raziskujejo svet; najraje obiskujejo destinacije, ki "ponujajo kombinacijo jezer, gor in norega razgleda".
Potovanja jima služijo predvsem kot odmik od rutine: "Ko potujeva, se lahko res sprostiva in pozabiva na večino skrbi, edini cilj je uživati, videti nove stvari, spoznati zanimive ljudi.. . V glavnem širjenje obzorja in nove dogodivščine. Fino nama je tudi, da sva na potovanjih po cele dneve zunaj na zraku in se gibljeva, ali so to dolgi ogledi krajev, adrenalinski podvigi."
O svojih doživetjih na potovanjih, teh se je nabralo že okoli 60, in odkrivanjih skritih kotičkov ustvarjajo tudi blog MyHammockTime, ki se je v Švici uvrstil na seznam 10 najboljših potovalnih blogov.
Kdaj in zakaj ste se odločili preseliti v tujino? Kako se sedaj spominjate selitve? Kaj je bilo takrat najtežje?
Za selitev sva se odločili kmalu po zaključenem študiju, mislim, da je bilo to leta 2012. Sonja je že od nekdaj želela izkusiti življenje v tujini, oba sva tudi opravila Erazmus semestre in nato je ob splošnem nezadovoljstvu s takratnimi službami in na sploh klimo v Sloveniji padla odločitev za selitev. Sama selitev je, če pomisliva za nazaj, potekala dokaj neorganizirano – samo Sonja je imela zagotovljeno delovno mesto, nisva imela stanovanja in prav tako ne denarja za hotel.
Na srečo sva lahko prvih nekaj tednov izkoriščala brezplačno prenočišče, ki sva ga našla preko Couchsurfing platforme. Nato sva spet na srečo našla prazno stanovanje v katerega sva se potem lahko nemudoma vselila in nato v njem preživela naslednjih 6 let. V Švici je namreč trg najema stanovanj v mestih, kot je Zürich, zelo nasičen, v okoliških vaseh pa stanovanja na trg pridejo na vsake tri mesece in potem je treba načeloma tudi 3 mesece počakati, preden se v stanovanje lahko vseliš. V glavnem, imela sva več sreče, kot pameti (smeh). Ker so stanovanja v Švici večinoma brez pohištva, sva nato prvih par noči spala na tleh in si svetila s čelnimi svetilkami. Še eno stvar, ki sva jo podcenila, je konkurenca na trgu dela, predvsem za Jerneja, ki na začetku ni govoril nemško. Rezultat tega je bilo to, da je kar nekaj časa trajalo, preden je Jernej dobil redno službo, ampak od tam naprej pa se nama je karierno gledano zelo lepo odprlo.
Kakšno je življenje v Švici, če ga primerjate z življenjem v Sloveniji? Kaj so ključne razlike in podobnosti?
Tukaj lahko govoriva le o najinih osebnih izkušnjah. Na splošno gledano so stvari v Švici v povprečju bolj urejene, infrastruktura je odlična – od javnega prevoza, do kvalitete cest, do kolesarskih poti, sprehajalnih poti, parkov, itd. Veliko je javnih igrišč za otroke, možnosti rekreacije, praktično na vsak hrib oziroma goro pelje vlak oziroma neke vrste gondola. Dolgčas ni.
Po drugi strani pa je delovnik veliko daljši, med 41 do 44 ur na teden brez malice (plus nadure), tako da je manj priložnosti vse to izkoristiti. Izpostavila bi tudi gostoto poselitve – Švica je namreč približno dvakrat večja od slovenije, a ima štirikrat več prebivalstva in po občutku še več gorovja, kar pomeni, da je vsaj za slovenske razmere veliko več ljudi povsod. Nekaterim to paše, midva imava raje mir.
Razlika je seveda tudi kupna moč, ki je v Švici, predvsem pa v Zürichu, ena izmed najvišjih na svetu. Mentaliteta ljudi se nama zdi dokaj podobna, verjetno so ljudje v Švici bolj karierno usmerjeni, ampak v prostem času prav tako radi kolesarijo, hodijo v hribe, imajo piknike ob jezeru, itd.
Kako so vas sprejeli Švicarji? Katere njihove navade so vam najbolj zanimive? Ste imeli s katero težavo pri privajanju?
Švicarji so sicer na začetku mogoče malo bolj zadržani, ampak so načeloma dobronamerni, ko jih pa bolje spoznaš so pa res dobri prijatelji. Je pa res, da je mogoče najina izkušnja malo drugačna, saj Sonja govori švicarski dialekt nemščine, kar je olajšalo stike. So pa zelo zasedeni - v povprečju imajo že vnaprej splaniranih naslednjih 8 do 12 vikendov, kar nama še vedno dela težave, saj se midva ponavadi v soboto zjutraj odločiva, kam bomo šli na izlet oziroma kaj bomo delali čez vikend - na srečo imava tudi ne-švicarske prijatelje, ki so bolj spontani. Prav tako ne drži stereotip, da tukaj nikoli noben ne da "za rundo", vsaj najina izkušnja je drugačna.
Katere stvari je treba v Švici nujno doživeti, si ogledati?
Jezero Vierwaldstättersee, gore Grosser Mythen, Pilatus, Rigi, Niederbauen Chulm, Fronalpstock in Monte Bre, Zermatt, vinograde Lavaux blizu mesta Lausanne, jezera Gelmersee in Oeschinen, ter dolini reke Verzasca in Lauterbrunnen.
Kaj svetujete posameznikom, ki se spogledujejo s selitvijo v tujino?
Opogumite se in tvegajte – super življenjska izkušnja, ki je in dobra za osebni razvoj, razgledanost, odprtost do drugih kultur in fleksibilnost.
Ste način potovanj sedaj, ko imate otroka, kaj spremenila?
Seveda, zlagala bi se, če bi trdila kaj drugega. Spremenile so se:
- destinacije - gledava, da je destinacija primerna za potovanje z malim otrokom (ustrezne temperature, urejena infrastruktura, primerna zdravniška oskrba in na dosegu, higiena, varnost...)
- način potovanja - manj premikanja - več dni na enem mestu; manj ogledov...
- število dni potovanja: krajša potovanja, ne preveč naporen urnik
- nastanitve: hoteli primerni za družine, apartmaji...
- prevoz: probava se izogniti dodatnih letalskih postankov, prestopanj; gledava, da let ni predolg
- aktivnosti: adrenalinski podvigi so trenutno izkljuceni ali prenocitve nekje na odprtem, itd.)
Kaj porečeta tistim, ki pravijo, da potovanje z manjšim otrokom ni izvedljiv oziroma zanimivo?
Vse se da, je pa seveda vse odvisno od otroka in starševih živcev in energije (smeh). Je veliko faktorjev, ki prispevajo k tem, ali je možno it na pot ali ne. Sicer pa praviva: 'Kjer je volja, je tudi pot'.
Kam ste že potovali z otrokom in kam najbolj priporočate?
Ko je bil Nils star 4 mesece, smo šli na Islandijo. To je bila dobra odločitev. Super je bilo, vsak dan smo bili na poti in videli ogromno znamenitosti. Bili smo tudi v Dolomitih, kjer smo hodili v hribe in občudovali tamkajšnje gorske vasice. Leteli smo na Portugalsko; tam najeli avto in si ogledovali obmorske kraje. Z letalom smo šli tudi v Malago, Španijo in bivali v hotelu ob morju. V Slovenijo smo se tudi kar nekajkrat zapeljali (8-9 ur vožnje z avtom) ali pa leteli z avionom (1 uro dolg polet). Prav tako izvedli veliko večdnevnih izletov po Švici.
Poleg evropskih destinacij bi si predstavljali potovati z otrokom tudi v Dubaj, Južnoafriško Republiko, Dominikansko Republiko, Jamajko, Mavricij, Kostariko ...
Najina izkušnja je taka, da je lahko potovati z otrokom vse do 1. leta starosti, od 1. do 2 leta starosti dokaj težko – predvsem zaradi otrokove trme, ki sva jo doživljala precej ekstremno, od 2. leta naprej pa ponovno lažje, ker otrok veliko stvari ne razume.
Kako je epidemija vplivala na vase popotniške načrte?
Leta 2020 smo se že zaradi rojstva otroka malce nazaj držali s potovanji, tako da korona ni preveč vplivala na popotniške načrte. V letu 2021 pa smo imeli kupljene letalske karte za Mavricij, Jamajko, Santorini in otok Sylt v Nemčiji, a je šlo šal vse v nič zaradi odpovedanih letov, visokega števila okuženih v državi ali pa so bili ukrepi prehudi za potovanje.
Na katero državo vas vlečejo najlepši spomini?
Veliko jih je, vsaka država ima svoj čar. Če pa morava izpostaviti, bi rekla Namibija, Oman, Belize, Sejšeli, Islandija, Ferski otoki, Azori, Filipini ...
Lahko z nami delite tudi kakšno zanimivo anekdoto s potovanj?
Peru: po celodnevnem, zelo napornem trekingu sva pred spanjem sredi perujskih gora na zidu opazila luknje, kjer so bivali škorpijoni
Filipini: obiskala sva detox & joga retreat, kjer naju je na vhodu sprejela Slovenka, ki tam živi in dela
Svaziland :v kampu sva se začela pogovarjati po slovensko, nakar do naju pristopi Slovenka, ki živi v Južnoafriški Republiki
Juznoafriška Rrepublika: v kampu smo čez dan opazili stopinje nilskih konjev in iztrebek leoparda, zato so nas prosili, da zvečer in ponoči, ko so živali ponavadi bolj aktivne, ostanemo notri v svojih bungalowih, zelo adrenalinska izkušnja
Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost, tako osebni kot popotniški?
Bivanje v Švici in 10 let trdega dela nama je omogočilo začetek gradnje dodatnega bivališča v Sloveniji. Po končanem gradbenem projektu pa si želimo raziskovati Afriko (Gana, Mavretanija, Bocvana, Mozambik, Madagaskar), nato pa še med drugim Grenlandijo in otok Svalbard.
Švica sanjska? ja pa ja de! Pir po 10€ in več, delat po cele dneve, stroski zivljenja ulala v nebo,.... …
Švica že zdavnaj ni več sanjska. Ali je kdaj bila? Mogoče, da gledaš in opazuješ panoramo okrog sebe. Sicer pa …
Švicarjem zavidam samo to, da nimajo levih, desnih, zgornjih spodnjih navijačev. Mnogi sploh ne vedo kdo vodi njihovo politiko mi …