Nedavno smo objavili vest, da se zaradi velikih investicij na Nanosu Planinsko društvo Postojna odreka med lokalnim prebivalstvom izjemno priljubljeni Koči Mladika nad Postojno. Prodajajo jo za 185.000 evrov, ob tem pa izražajo veliko žalost za izgubo te edinstvene točke, ki ponuja "najlepši razgled po celotni dolini, brez sosedov in asfaltirani dovoz".

Foto: nepremicnine.net Koča Mladika nad Postojno Pred tem je zaokrožila novica o prodaji Tičarjevega doma na Vršiču, kar so kasneje zdajšnji lastniki doma, Planinsko društvo Jesenice, ovrgli in zatrdili, da o prodaji ne razmišljajo. Obenem se je v tem času omenjalo, da naj bi bila kmalu na prodaj tudi Ribniška koča na Pohorju. Ta je trenutno v 90-odstotni lasti Planinskega društva Paloma Sladki Vrh in 10-odstotni lasti PZS ter je oddana v dolgoročni najem. 

hribi Na Kitajskem jih že imajo – jih bomo kmalu imeli tudi v Sloveniji?

Še pred tem, natančneje konec septembra, se je na spisku prodajanih objektov znašel tudi Planinski dom, poznan kot Jarški dom. Skupino objektov, ki se nahajajo na zelo priljubljeni Mali planini nad Kamnikom, lastnik prodaja za milijon in 280 tisoč evrov. Razlog, zakaj se je trenutni lastnik odločil za prodajo, je sicer predvsem v tem, da ima gostinsko dejavnost razpršeno na več lokacijah, kar je v določenem življenjskem obdobju postalo preveč obremenjujoče.

Foto: Google Maps Jarški dom

Eko civilna iniciativa na nogah

Poleg omenjenih primerov naj bi še več društev zaradi dolgov razmišljalo o prodaji planinskih domov, ki pa imajo za državo tudi strateški pomen. Skupaj z objekti se namreč prodajajo tudi strateška zemljišča, ki so pomembna za gorsko reševanje. Po objavi novic o prodaji planinskih koč po Sloveniji so se najprej zganili na Združenju za trajnostno prihodnost Ekoci, Eko civilni iniciativi Slovenija. Na Planinsko zvezo Slovenije (PZS) in pristojne odločevalce so naslovili pobudo, da jih zaščitijo in ohranijo. 

• Zaradi visokih stroškov se prodaja izjemno priljubljen planinski dom

Njihova največja skrb je, da bi v primeru prodaje zasebnikom planinski domovi postali privatni objekti zaprtega tipa in splošni javnosti posledično za uporabo nedostopni. "Planinski domovi so kritična infrastruktura in pomembni pri zaščiti in reševanju v gorah ter predstavljajo pomemben del naše kulturne dediščine. Prost dostop do planinskih koč pri obiskovanju naših gora pa vrednota, ki jo ceni veliko prebivalcev Slovenije," so zapisali v sporočilu za javnost. 

xxx

V isti pobudi so predstavili predloge, kako bi se po njihovem mnenju planinske koče dalo obdržati še za prihodnje generacije. Med drugim predlagajo, da se planinske koče registrirajo kot kulturna dediščina oz. muzeje na prostem, in da država zaščiti zemljišča ter financira zaposlitev skrbnikov planinskih koč.

"Aktivno državljanstvo in sodelovanje vseh deležnikov sta ključna za ohranitev planinskih koč, da bodo lahko dostopni širši javnosti po namembnosti, kot jo poznamo sedaj. V primeru, da bodo planinske koče prodane zasebnikom, pa je ta dostop vprašljiv. Se spomnimo, zakaj je Jakob Aljaž kupil vrh Triglava? In kako smo ponosno zrli v zastavo, ki je vihrala z vrha Triglava ob osamosvojitvi Slovenije?" v sentimentalnem tonu še zapišejo pri Eko civilni iniciativi.

Foto: Saša Despot Triglav, Aljažev stolp

Se obeta razprodaja planinskih domov?

Od 159 planinskih koč, vpisanih v register PZS, jih je trenutno 132 v lasti planinskih društev, 13 jih pripada lokalnim skupnostim, 5 posameznikom, drugim subjektom (druga društva, agrarne skupnosti, ministrstvo, PZS) pa 9.

Krovno planinsko organizacijo pri nas trenutno dogajanje in prodajo nekaterih planinskih domov ne preseneča. "Zavedamo se sprememb v družbi, tako glede prostovoljstva kot dostopnih sredstev za obnovo in vzdrževanje koč. Kljub vsem prizadevanjem se verjetno ne bomo mogli povsem izogniti, da kakšna koča, ki je zdaj v lasti planinskega društva, preide v drugo lastništvo," nam odgovorijo. 

Razložijo, da status planinske koče ne vpliva na lastništvo, kar pomeni, da je lahko lastnik tudi zunaj meja Slovenije. V Sloveniji imamo trenutno že eno tako kočo, kjer je lastnik zasebnik z naslovom v Avstriji. To je Koča na Ljubelju, ki ima kljub temu še vedno status planinske koče in je normalno dostopna za planince ter ostale obiskovalce.

Začelo se je Zaradi visokih stroškov se prodaja izjemno priljubljen planinski dom

Kot zatrdijo na PZS, pa si bodo še naprej prizadevali, da se lastništvo ohranja znotraj planinske organizacije. Na tem mestu izpostavijo, da obstaja kar nekaj planinskih koč, ki so tudi že v zasebni lasti in so od vsega začetka za planince in ostale obiskovalce normalno dostopne ter ohranjajo status planinskih koč. 

Foto: Profimedia Planinska koča

Veliko društev na robu propada – kako naprej?

Po njihovih izkušnjah so razmišljanje o prodaji v zadnjem času zaznali pri tistih planinskih društvih, ki imajo finančne težave zaradi bistveno večjih stroškov investicij v sanacijo planinskih koč, kot je bilo načrtovano. Pri ostalih društvih po njihovih besedah tega (še) niso zaznali.

Ni namreč skrivnost, da imajo lastniki koč že nekaj časa veliko težav z njihovim vzdrževanjem, nekatere koče tako že dolgo časa čakajo na temeljito prenovo. "Vendar je opazna razlika, če moraš poplačati že izvedena dela, ali pa z dotrajanim objektom še čakaš na finančno injekcijo. Ključna ukrepa sta izdatna finančna pomoč države in dosledno ter dobro načrtovanje investicij s strani planinskih društev, predvsem z zaprtim finančnim okvirom. V tem primeru med ali po sanaciji tako ne prihaja do novih finančnih obremenitev," meni strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

Foto: Google Maps Tičarjev dom na Vršiču Na področju vzdrževanja planinskih koč izpostavijo še en pomemben vidik –na območjih z večjo zaščito je že sedaj izredno težko izvajati prenove, kar lastnikom – planinskim društvom – predstavlja dodatno breme. Rešitev na tem področju vidijo v rahljanju strogih zakonodajnih okvirov za obratovanje planinskih koč in zagotavljanju redne finančne podpore za sanacijo planinskih koč. Zaradi neurij in večjega obiska slovenskih gora so namreč ta v zadnjih letih pod velikim pritiskom.

Ali država pomaga dovolj?

Glede na usmerjenost in promocijo države v zeleni turizem je planinska infrastruktura, kamor sodijo koče in planinske poti, 
ena od ključnih turističnih delov infrastrukture za gorski turizem. V tem smislu mora biti obratovanje planinskih koč, predvsem v visokogorju, za državo ključnega pomena, so prepričani na PZS. 

Foto: Saša Despot planinec V preteklosti so se s strani države nekajkrat razveselili finančne podpore. Več kot dvajset koč je bilo v zadnjih letih prenovljenih s pomočjo evropskih sredstev, ki jih je v višini pet milijonov evrov zagotovilo takratno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, nekatere koče pa so prenovo izvedle iz lastnih sredstev in s pomočjo kredita. Po mnenju strokovnega sodelavca PZS žal še vedno ostaja (pre)veliko koč, ki so v slabem stanju. "Za normalno obratovanje planinskih koč v prihodnje je dodatna finančna pomoč s strani države nujna, če se kot država seveda še naprej želimo usmerjati v gorski turizem," je jasen.

Na tem mestu izpostavi Študijo ekonomskih in družbenih učinkov planinskih poti in planinskih koč ter planinstva, ki jo je pred leti izvedel Inštitut za ekonomska raziskovanje. Med drugim je raziskava pokazala, da bi planinstvu lahko pripisali letno 14,8 milijona evrov neposrednih učinkov ter 131 (219 milijonov ob upoštevanju multiplikativnih učinkov) ustvarjenega BDP. "Torej bi bil vložek nekaj milijonov evrov letno minimalni prispevek države, da planinske koče skupaj s planinstvom lahko prinašajo take ekonomske koristi," trdi Prašnikar.

• "Še vedno ostaja (pre)več koč, ki so v slabem stanju"

V Eko civilni iniciativi Slovenije med številnimi predlogi državi navedejo, da bi domove zaščitili kot del kulturne dediščine. Na ministrstvo za kulturo smo naslovili vprašanje, kako verjetno je, da bi do tega prišlo in ali so že razmišljali o tej potezi. Na njihov odgovor še čakamo in ga objavimo, ko ga prejmemo.

dezurni@styria-media.si