Čeprav koruzni labirinti v Sloveniji niso več nobena novost, med obiskovalci še vedno vzbudijo veliko zanimanja. Ura je bila komaj 10.00, na ponedeljkov dopoldan pa je vodja koruznega labirinta v Krtini Luka Kastelic že sprejel številne družine, ki so bile željne odkrivanja te zanimive turistične znamenitosti.
Bolj ga žalosti slabši obisk v zadnjih dnevih, ko je labirint bolj kot ne sameval. Kljub temu pred nadaljevanjem sezone, ki jo bodo sklenili s pestrim dogajanjem ob dnevu čarovnic, 31. 10. 2023, ostaja optimističen. Takrat bodo koruzo spremenili v krmo za živali. "Koruzni labirint je edini labirint, ki se ga po koncu tudi pojé. Namenjen pa je vsem 'otrokom' do 99. leta starosti," v smehu pove Kastelic. Veseli ga, da za koruzne labirinte, ki jih je sicer moč najti tudi po drugih koncih Slovenije, ve čedalje več ljudi, tudi tujcev.
"Je pa glavno pravilo, da se obiskovalci izgubijo"
Ideja po odprtju prvega koruznega labirinta v Sloveniji je pred več kot desetimi zrasla prav na njegovem zelniku, ali bolje rečeno polju koruze, kot se je izrazil Kastelic, ko nam je razkazoval svoj tematski park v Krtini.
"Ko sem bil še študent turizma in sem iskal temo za diplomsko nalogo, sem na televiziji čisto po naključju naletel na prispevek, ki je govoril o ljudeh, ki so iskali pravi izhod iz labirinta kar med koruzo. Ideja se mi je zdela zanimiva, zato sem na spletu poiskal več informacij o labirintih, ki jih ustvarijo med koruzo. Pridobljene informacije in dognanja sem nato strnil v diplomski nalogi," razlaga sogovornik. Ni minilo dolgo, ko je idejo, ki jo je videl na televiziji, prelil na "platno", in kot prvi v Sloveniji postavil koruzni labirint, takrat še na Bledu.
Te sicer prvotno izhajajo iz Severne Amerike, kjer tovrstne labirinte ustvarjajo že od leta 1993. Sogovornik je osnovno idejo dopolnil in razvil model obiskovanja labirinta na način, da obiskovalci s pomočjo zemljevida poiščejo petnajst zabavno poučnih točk, preko katerih izpolnjujejo geslo. Za pravilno izpolnjeno geslo sodelujejo v nagradni igri in prejmejo nagrado.
Ta se je ob našem obisku izkazala za priročno, saj se je ozračje takrat dodobro ogrelo in o preteklih neurjih ter razdejanjih sploh ni bilo več sledu. Ker so poti dobro uhojene in poteptane, lahko labirint obiščemo tudi v japonkah, ali celo bosi. Poti so prijazne tudi otroškim in invalidskim vozičkom, ki lahko park obiščejo brezplačno. Cena odrasle vstopnice znaša 10 evrov, za otroke 7 sedem evrov, možna pa je tudi družinska vstopnica za ceno 32 evrov.
"V labirint vodita dva vhoda, zato bojazni za pretirano gnečo ni. Je pa glavno pravilo, da se obiskovalci izgubijo. Tistim, ki se ne, vrnemo denar," hudomošno pripomni Kastelic.
Motive določijo več let vnaprej
Motive za prihodnje sezone določijo že več let vnaprej, saj je nujno, da se za izvedbo naredi ustrezen načrt. Pri tem mu pomaga ekipa desetih posameznikov. "To je celoletni projekt, čeprav je koruzni labirint odprt zgolj nekaj mesecev. Z načrtovanjem začnemo takoj po zaprtju. Pozimi premlevamo o interaktivnih točkah, spomladi nadaljujemo z risanjem in oblikovanjem podobe labirinta na papirju oziroma računalniku. Geodet nato načrt računalniško obdela, sledi sajenje koruze, kaj kmalu začnemo še z oblikovanjem poti. Ko koruza zraste do višine glave obiskovalcev, labirint odpremo. Ponavadi je to v juliju," razlaga sogovornik, ki nas je pričakal z majico vesolja.
To je namreč letošnja rdeča nit labirinta. Lani so bili Indijanci, zaradi katerih v Evropi tudi poznamo koruzo, leto pred tem pa so v čast Ljubljani labirint oblikovali v simbol slovenske prestolnice – zmaje.
Kakšna oblika bo prihodnjo sezono, nam Kastelic ni želel razkriti, in nas raje povabil k obisku v prihodnjem letu, da se o njem prepričamo na lastne oči. Več o naši dogodivščini pa si lahko pogledate v zgornjem posnetku posnetku.
dezurni@styria-media.si
Celo tujci! Vau, potem pa res more bit nekaj posebnega...