"Najlepši slovenski slapovi po eni strani s svojo mogočnostjo vzbujajo spoštovanje, po drugi s svojo lepoto neustavljivo privlačijo. Običajno jih spremlja še izjemna naravna kulisa in počutili se boste kot v raju," opisujejo v Slovenski turistični organizaciji.
Dodajajo, da boste našli največje in najbolj mogočne slapove predvsem na območju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp, sicer pa lahko na manjše naletite na vseh koncih Slovenije: "Večinoma so lahko dostopni in so zato priljubljene izletniške točke. S svojim šumenjem pomirjajo in polnijo z energijo, poleti pa z drobnimi kapljicami vode osvežijo. Zaradi mističnega pridiha so z njimi povezane tudi marsikatere zgodbe in legende." Kam se boste podali naslednji konec tedna?
Mogočni, osvežilni, čisti
Slap Savica je po opisu STO eden najslikovitejših slovenskih slapov. Na dan privre izpod strmih sten Komarče nedaleč od Bohinjskega jezera. Njegova največja posebnost je v tem, da se vodni tok že v skritem podzemlju razcepi na dva kraka. Gre za izvir Save Bohinjke, za Slovence pa ima tudi velik zgodovinski pomen. Med najlepšimi pokloni slapu je pesnitev Krst pri Savici velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
"Slap Virje je odlična ideja za nekajurni sprehod v Dolini Soče," svetujejo v Javnem zavodu za turizem Dolina Soče. Obiščite ga s kolesom ali peš, po eni izmed skrivnostnih poti kaninskih voda. Od vasi Plužna po cesti proti akumulacijskemu jezeru (hidroelektrarni) sledimo oznakom Virje. Pred mostom čez potok Glijun zavije široka pot levo navzdol (približno 50 metrov). V bližini si oglejte tudi kraški izvir potoka Glijun in akumulacijsko jezero Plužna.
Slap Kozjak bi lahko poimenovali skrivnostnež med slapovi. "Slap Kozjak, ujet v kamniti amfiteater pod Krnskim pogorjem, privlači s svojo mističnostjo in razvnema domišljijo. V nekakšni izdolbeni podzemni dvorani 15 metrov visok slap »odigra« svojo veličastno predstavo, zato ni čudno, da postaja vse bolj priljubljen motiv na družbenih omrežjih," opisujejo na STO.
"Slap Boka je najbolj vodnat in najmogočnejši slovenski slap s skupno višino 144 metrov in širino 18 metrov sodi med najveličastnejše slapove v Evropi," opisujejo v Javnem zavodu za turizem Dolina Soče.
Pogled na navpične skalne stene sredi katerih se bogato šopiri slap Boka je prava paša za oči. Vode, ki se kopičijo v visokogorju Kaninskega pogorja, pridejo na dan na skalni polici, čez katero prosto padajo 106 metrov, takoj za tem še 30 metrov globoko. Zaradi močnega udarjanja v podlago in spodkopavanja z globino naraščajo.
Pravijo, da pripoveduje ljudsko izročilo kruto zgodbo, ki je pravo nasprotje naravne lepote, ki jo izžareva mogočni slap: "Pobič in čečica, ki sta šla v hrib nabirat gobe, sta lačna potrkala na vrata majhne hišice, kjer sta zagledala staro ženo, ki jima je dala jesti. A dobra stara žena, ni bila tako dobra, kot je kazalo na začetku. Pobič jo je zalotil, kako pred hišo brusi sekiro in kuje načrte, da ju ubije in iz njiju pripravi pečenko. Hitro se je vrnil v hišo in staro ženo za vhodom pričakal s palico, s katero jo je močno udaril, nato pa pokončal s sekiro, ki ji je padla iz rok. Njena kri se je spremenila v slap, ki so ga poimenovali slap Boka."
Slap Boka je dobro viden s ceste Bovec–Žaga. Na desni strani mostu vodi do razgledne točke dobro označena pot. Za zmerno hojo potrebujemo do razgledišča 15 minut. Zelo spretni in radovedni lahko pot na lastno odgovornost nadaljujete po mestoma zelo strmi in prepadni poti, ki z višino odstira vse lepše poglede na slap in pripelje do razgledišča nad slapom (45 minut hoje navzgor).
Med bisere Zgornjesavske doline slovenskega alpskega sveta in sodijo tudi Martuljkovi slapovi pod impozantno Martuljkovo skupino, kjer kraljuje gora Špik. "Še posebej spektakularen je Zgornji Martuljkov slap, ki se spušča v treh stopnjah prek 110 metrov navpične stene. Potok svojo pot nadaljuje čez planino Jasenje in kot Spodnji Martuljkov slap pade čez 50 metrov visoko steno v 400 metrov dolgo in ozko Martuljkovo sotesko," dodajajo na STO.
Stegovniški slap je nekaj sto metrov oddaljen od Medvodja, le potoku Stegovnik je treba slediti. "Potok si je skozi milijone let mirno dolbel strugo in odlagal v njej kamenje, ki mu ga je pošiljala istoimenska gora. Kakšnih 15 metrov visok slap si lahko ogledamo v vseh letnih časih, dostop pa je možen tudi z gorskim kolesom," opisujejo na Turistično promocijskem in informacijskem centru Občine Tržič.
Kako do tja? Z avtoceste Ljubljana – Jesenice v Podtaboru zapeljemo proti Tržiču in Ljubelju. Pred bencinsko črpalko zavijemo desno za Tržič. Mimo Gorenjske plaže se peljemo proti mestu, kjer sledimo tablam za Dovžanovo sotesko. Nadaljujemo skozi Dolino in Jelendol in po treh kilometrih parkiramo pri ostankih nekdanje vojaške karavle v Medvodju. Levo nas cesta vodi proti Dolgi njivi pod Košuto, naravnost pa vodi pot proti Brsnini.
Markacije nas usmerijo desno proti Stegovniškemu slapu. Ko prečkamo leseni most, nas pot vodi mimo manjšega nogometnega igrišča ob strugi potoka, polni tolmunov, kaskad in manjših slapov, kar je zanimivo tudi za najmlajše ljubitelje narave. Po približno 15 minutah pridemo do slapu. Tik pod slap nas pripelje manjša stezica, nad slapom pa se nadaljuje zanimiva dolinica s tolmuni.
Potok bi svoj tok kaj hitro in neopazno končal v Tržiški Bistrici, če mu poti ne bi zaustavil temno siv, ponekod skoraj črn srednjetriasni dolomit. Spomladi ali po obilnih deževjih se čez zavite skalne sklade bučeče vali vodni stolp, visok kakšnih 15 metrov in širok 6 metrov.
anja.scuka@zurnal24.si