"Spoznajte šege in običaje velikonočnega časa v Sloveniji ter okusite tradicionalne velikonočne jedi," svetujejo na Slovenski turistični organizaciji (STO). Velikonočna nedelja bo letos 21. aprila: "Spoznajte običaje Slovencev, ki zaznamujejo velikonočne praznike in poskusite dobrote, ki se znajdejo na mizi za velikonočno pojedino."
Velika noč je poleg Božiča največji krščanskih praznik, ki ga praznujemo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Čeprav je glavnina velikonočnega dogajanja postavljena v velikonočni teden, se velikonočno obdobje začne že takoj po pustu, s pepelnično sredo. STO
Cvetna nedelja, ki bo letos 14. aprila, je uvod v velikonočni teden in na ta dan je v Sloveniji navada, da se k blagoslovu v cerkev prinese sveže zelenje in rastlinje, povezano v butare, in oljčne vejice. Po opisu STO najdete na ljubljanski tržnici ljubljanske butare iz raznobarvnega oblanja ter svežega pomladnega zelenja in zimzelenih rastlin, nanje pa boste pogosto naleteli tudi drugod po Sloveniji.
Cvetnonedeljske butarice v krajih Zgornjesavske doline imenujejo prajklji. Na STO opozarjajo, da zavzemajo posebno mesto rateški prajklji, na katerih vejicah zimzelenega rastlinja so obešene tudi preste: "Pred veliko nočjo lahko svoj prajklj ustvarite v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori."
Ste že poskusili jed aleluja?
Različna poimenovanja velike noči v posameznih delih Slovenije kažejo na to, da je ta praznik tudi čas za slavje in gastronomske užitke: "Z veliko nočjo se končuje postno obdobje, ki traja od pepelnične srede. V tem času velja, da na mizi ni mesa, ampak jedi, kot so na primer zelje, repa, fižol, nezabeljeni žganci. Značilna postna jed je aleluja, jed iz posušenih in rahlo dimljenih repnih olupkov, ki ponovno dobiva veljavo, tudi v visoki kulinariki."
Na veliko noč pa praznično pogrnjeno mizo zasedejo tradicionalne velikonočne dobrote, ki jih naprej nesejo k velikonočnemu blagoslovu – to so hren, šunka, pirhi (obarvana jajca) in potica. Na mizi se znajdejo tudi kruh in pogače. Na Goriškem okusite sladek kruh v obliki ptičkov, gnezd, menihov z jajcem, v Beli Krajini pripravljajo poseben nadev oziroma fuline in kostelski želodec, na Kozjanskem vam bodo postregli s kruhovo potico. STO
Na STO opisujejo, da so med najbolj prepoznavnimi velikonočnimi jajci belokranjske pisanice, ki jih lahko občudujete v Belokranjskem muzeju v Metliki, lahko pa jih kot spominek odnesete seboj. Dodajajo, da se splača ogledati tudi vrhniške pirhe, ustvarjene iz tisočih drobnih luknjic v jajčni lupini, ki dajejo videz pravih čipkastih umetnin.
Čudovite pirhe si lahko ogledate tudi na drugih razstavah, razpredenih širom Slovenije v času velikonočnih praznikov: "Med največjimi je razstava pirhov v Veržeju. Na Ljubljanskem gradu poteka tekmovanje za najboljše pirhe."
Na STO svetujejo, da na velikonočni ponedeljek obiščite velikonočni Emavs na Kaninu, najbolj množično obiskano tekmo starosvetnih smučarjev v Sloveniji. Če si tudi sami po obilni velikonočni pojedini zaželite gibanja, se lahko udeležite katerega od velikonočnih pohodov v Sloveniji, kot je na primer Velikonočni pohod na Malo Goro v Vipavski dolini.