Trdnost in stabilnost gradnje
Montažne hiše niso nič manj trdne ali stabilne kot zidane. Za les, ki je osnovni gradnik montažnih hiš, velja, da ima glede na lastno težo nekajkrat večjo nosilnost kot jeklo. Stabilnost v ekstremnih vremenskih razmerah, kot je denimo močan veter, jim zagotovijo s pravilno povezanimi elementi konstrukcije in dodatnimi ojačitvami na kritičnih mestih, pa naj gre za panelno ali skeletno gradnjo. K trdnosti prispevajo tudi pravilno sidrana konstrukcija in pravilno pritrjene obložne plošče.
Tudi potres bo pravilno načrtovana in izdelana montažna gradnja prenesla bolje kot zidana, saj zaradi prej naštetih povezav in ojačitev prenese večje potresne obtežbe. Zidani hiši, na katero pri potresu delujejo večje horizontalne potresne sile, grozijo večje deformacije na zidnih oblogah, stavbnem pohištvu, fasadi in inštalacijah, kot montažni.
Požarna odpornost
Proizvajalci so z laboratorijskimi testi ovrgli prepričanje, da montažne hiše gorijo kot vžigalice. Kasneje se je to potrdilo tudi v praksi. Les pri požaru namreč dlje časa ohranja stabilnost kot beton, jelko in opeka, ki so osnovni gradniki zidane hiše. Konstrukcija montažne hiše je narejena iz lepljenega lesa, zaradi česar je ta bolj masivna, elementi pa so večjih prerezov. Ogenj bo sicer načel strukturo tako lepljenega lesa, ne bo pa prodrl v njegovo notranjost globlje kot dva centimetra. Sicer pa je za stanovanjske objekte predpisano, da mora biti njihova požarna odpornost 30 minut, ne glede na to, iz česa so zgrajeni.
Bivalna klima
V prostorih preživimo približno 90 odstotkov dneva, od tega večji del doma. Dobra bivalna klima, ki jo sicer zagotovimo z različnimi dejavniki, je zato še kako pomembna. V veliki meri nanjo vplivajo materiali, iz katerih je hiša zgrajena. Če primerjamo beton, opeko in sintetično toplotno izolacijo, s katero je zidana hiša običajno izolirana, ne eni strani, ter z lesom, kameno volno, ali celulozo, lesnimi vlaknenkami, ki so osnovni materiali pri montažnih hišah, na drugi, je jasno, da v zadnji lahko ustvarimo bistveno boljše bivalno klimo in udobje. Ob tem moramo vedeti tudi, da je vlaga v vseh gradnikih bistveno bolj prisotna v zidanih kot v montažnih hišah. Te so namreč grajene po suhomontažnem sistemu, v nasprotju s tako imenovano mokro gradnjo zidanih hiš, hkrati pa so naravni materiali v montažnih hišah veliko bolj paroprepustni in vlago v prostoru učinkoviteje uravnavajo, kot v zidanih.
Energijska varčnost
V obeh vrstah gradnje lahko ustvarimo enako energijsko učinkovitost, kar pomeni, da bo raba energije podobna pri obeh. Vendar pa bo morala biti stena zidane hiše bistveno bolj debela kot pri montažni, da bo energijski učinek enak, saj so les in lesni proizvodi, vgrajeni v steno, bistveno boljši toplotni izolator, kot sta beton in opeka. Obstaja še ena pomembna razlika. V montažni hiši bomo zaradi naravnih materialov ustrezno toploto čutili prej kot v zidani. Udobno se bomo na primer počutili že pri 20 stopinjah Celzija, medtem ko bomo morali zidano za enak učinek ogreti na 22 stopinj Celzija. Res pa je, da bo zidana hiša bolj akumulirala toploto, kar pomeni, da se bo poleti počasneje segrevala. V nasprotju s tem se montažna hiša hitreje pregreje in tudi hitreje ohladi. Ta minus proizvajalci izničijo z debelejšimi sloji toplotne izolacije in več plastmi lesnih izdelkov v steni in na strehi, ki povečajo akumulativno sposobnost stavbnega ovoja.
Okoljski odtis
Pri okoljskem odtisu ni dvoma, v korist katere gradnje gre. Montažna hiša ima, vse dokler ne zapusti proizvodnje, negativen ogljični odtis. Med obdelavo lesa se namreč sprosti manj ogljikovega dioksida, kot ga les skladišči. Sicer pa so strokovnjaki izračunali, da se v življenjskem ciklu montažne hiše sprosti 5,3 tone ogljikovega dioksida, njen ogljični odtis je 1,49 tone na kvadratni meter, pri zidani pa izpust ogljikovega dioksida znaša 6,8 tone, ogljični odtis pa je 1,92 tone. Zaradi manj porabljene energije med proizvodnjo, v času uporabe in za vzdrževanje ter možnosti razgradnje po koncu življenjskega cikla, je montažna hiša veliko bolj prijazna do okolja.
Arhitektura in videz
Kakovostne montažne hiše ni več mogoče kar na oko ločiti od zidane. Ne po arhitekturni zasnovi in tudi po končni obdelavi ne. Obe vrsti gradnje omogočata najrazličnejše arhitekturne izvedbe, ki so lahko tipske ali pa po želji naročnika. Omejitev praktično ni pri nobeni od gradenj. Je pa res, da morate pri montažni hiši že v naprej vedeti za vsak detajl, ki ga želite, praktično za vsako vtičnico in stikalo, saj so kasnejše spremembe lahko zapletene, ker novi preboji za inštalacijo vplivajo na že doseženo zrakotesnost montažnih sten.
Hitrost in tehnologija gradnje
Zidane hiše se zaradi tako imenovane mokre gradnje gradijo postopno, ker so vmes nujne faze sušenja. To gradnjo precej podaljša, saj se morajo denimo samo betonske medetažne plošče in kasneje estrihi sušiti več mesecev. Povprečna gradnja zidane hiše traja dve leti. Poleg tega takšno gradnjo spremlja precej umazanije. Na gradbišču pa se bo zvrstila vrsta različnih izvajalcev, z različnimi znanji in izkušnjami, zato so tudi možnosti za napake, predvsem pri izvedbi detajlov, večje. Pomislite tudi na usklajevanje in čakanje različnih mojstrov ter na vaš čas in energijo, ki ju boste morali v to vložiti
Montažna gradnja poteka bistveno hitreje in brez velike umazanije, saj gre pri postavljanju konstrukcije za suha dela brez vode. Razlika je tudi v nadzoru gradnje. Pri montažni hiši so vsi konstrukcijski gradniki in detajli izdelani v proizvodnih halah v nadzorovanem okolju, zato so nepravilnosti izjemno redke. Že pripravljene gradnike potem proizvajalec pripelje na parcelo in jih le sestavi skupaj. Od začetka proizvodnje pa do postavite hiše pod streho in z že vgrajenim stavbnim pohištvom tako mine le nekaj mesecev, gradnja pa vsaj do tretje podaljšane faze poteka na ključ.
Finančni načrt
Toliko, kot je hitrost gradnje montažne hiše lahko prednost, je hkrati za marsikoga tudi slabost. Naročilo hiše je treba proizvajalcu plačati naenkrat, zato je za finance treba poskrbeti že pred začetkom. Zidano hišo delamo dlje in po etapah, gradnjo lahko tudi za nekaj časa ustavimo, prilagodimo jo lahko finančnim zmožnostim. Prav zato se marsikdo odloči za zidano hišo, saj lažje načrtuje proračun zanjo, hkrati pa je pri tej gradnji pogosta praksa pomoč sosedov, prijateljev in znancev, ki znajo marsikateri korak v procesu gradnje narediti sami. Res pa je, da nov gradbeni zakon to nekoliko otežuje, saj gradnja v lastni režiji zaradi vseh zahtev, ki jih mora graditelj izpolniti, ni več tako preprosta, kot je bila v preteklosti.
Vse o gradnji in obnovi ter izkušnjah z njima najdete tukaj.