Strune so ličinke hroščev pokalic. Prepoznamo jih po oranžni in rdečerjavi barvi, po obliki pa spominjajo na majhne gliste s členjenim oprsjem in zadkom z dobro vidnimi obročki. Velike so od poldrugega pa do štirih centimetrov.
Pomlad je čas, ko samice v tla odlagajo jajčeca, posamično ali v skupinah, ki jih težko opazimo. Jajčeca najraje odložijo v zaraščena tla, na primer na travnike, s plevelom zaraščena zemljišča, tudi v kompost, hlevski gnoj. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki v zemlji običajno ostanejo tri leta, vmes pa se večkrat levijo in rastejo.
V treh letih strune lahko na vrtu naredijo izjemno veliko škode, še posebej požrešne so starejše, zato poleg bramorja, polžev in voluharja, predstavljajo enega največjih škodljivcev.
Škodljive so ličinke
Ličinke glodajo gomolje, še posebej rade imajo krompir, teknejo jim tudi koreni in korenine. Da jih imamo na vrtu, tudi če jih ne vidimo, lahko sklepamo po uvenelih rastlinah, ki so jim objedle podzemni del, solatnicam na primer pregriznejo koreninski vrat, v korenovke in gomoljnice pa se zavrtajo. Najraje imajo mlade rastline. Privlačita jih ogljikov dioksid, ki ga izločajo rastline, in vlaga.
Preventivni ukrepi
Preventivno delujemo tako, da čim bolj omejimo prenos strun na gredice. Kompost in uležan hlevski gnoj pred uporabo presejemo. Tako bomo izločili ličinke, ne pa tudi jajčec, zato bodo potrebni še drugi ukrepi. Pomembno je tudi, da v bližini zelenjavnega vrta nimamo cvetočega travnika, redno pa je treba odstranjevati tudi plevel. Vrtnarimo čim bolj sonaravno, pravilno kolobarimo in redno rahljamo tla, saj se te nadloge zelo rade zadržujejo v zbiti zemlji.
Med vrtnine posejemo rastline, ki jih strune ne marajo. Odganja jih na primer vonj žametnic, ognjiča in kapucink. Uničujejo jih tudi plini, ki jih sproščajo kapusnice. Na površino, kjer sumimo, da že imamo strune, aprila ali avgusta, posejemo belo gorjušico. Ko začne cveteti, jo pokosimo, sesekljamo, zalijemo z vodo in zakopljemo v zemljo. Preden sadimo ali sejemo, počakamo 14 dni.
Preventivno delujejo tudi organske zastirke, saj vanje samice ne bodo legle jajčec. Naravni sovražniki strun pa so krti in ptice, pa tudi krastače.
Poleg naštetega pa strunam redno nastavljamo tudi različne vabe. Ker imajo strune zelo rade krompir, jim zvečer na zemljo položimo na polovico prerezane gomolje ali pa nakaljen krompir. Zjutraj jih poberemo in uničimo s strunami vred. Enako lahko naredimo tudi s krhlji jabolk.
V zemljo lahko zakopljemo manjše cvetlične lončke, ki jih v plasteh napolnimo z netrenirano pšenico ali ječmenom, vmes pa nasujemo plast vermikulita, ki dobro zadržuje vlago. Na vrhu nasujemo nekaj rahle zemlje in lončke pokrijemo s podstavki. Strune bo privlačil ogljikov dioksid, zato se bodo ujele v lončke.
Zelo učinkovito je tudi ročno pobiranje strun, kadar jih opazimo na površini ali med rahljanjem vrhnje plasti zemlje.
Kupljeni pripravki
Če nič od naštetega ne deluje, lahko uporabimo katerega od pripravkov za zatiranje strun. Eden od takih, ki poleg strun odganja tudi druge talne škodljivce, je zeolit. Zemlji ga dodamo spomladi, ko prekopavamo oziroma rahljamo zgornjo plast.
Ena od možnosti je tudi apneni dušik, ki se v stiku z vodo spremeni v plin in negativno deluje na strune in tudi škodljive glivice. Uporabljamo ga lahko samo v rastni sezoni, 14 dni pred sajenjem, ne pa tudi jeseni. Ne uporabljamo ga tam, kjer so tla bazična, saj bazičnost še povečuje.
Na voljo pa so tudi druga namenska biotična sredstva za uničevanje strun, na domačem vrtu pa je vsekakor dobro izbrati med tistimi, ki so primerni v ekološki pridelavi.