Vsi skeptiki, ki trdijo, da so dobre nizkoenergijske in pasivne ter skoraj ničenergijske hiše negospodarne in se na izplačajo, hkrati pa so modna muha premožnih, ki si jih lahko privoščijo, zato se nad njimi pogosto celo zgražajo in vedno znova pri njih iščejo napake, bodo morali spremeniti svoje mnenje.
Po 1. januarju 2021 bomo družinsko hišo lahko zgradili le pod pogojem, da bo ta skoraj ničenergijska. Oznaka za takšno hišo, ki jo uporablja ministrstvo za infrastrukturo, pristojno za to področje, je sNES, in pomeni skoraj ničenergijsko stavbo. Da se bodo po omenjenem datumu pogoji gradnje, kar se tiče rabe enegije v stavbah, tako zaostrili, ni novost, saj so bili sprejeti že leta 2015 v okviru nacionalnega akcijskega načrta za skoraj ničenergijske stavbe za obdobje do leta 2020, ta pa je nastal na podlagi obveze, ki jo državam članicam EU nalaga evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2010.
Za to, da države članice izpolnijo zahteve iz direktive, je zgolj še nekaj več kot leto in pol časa, zato pod okriljem ministrstva za infrastrukturo pripravljajo prenovo obstoječega Pures iz leta 2010.
Kaj torej čaka graditelje od začetka leta 2021 naprej?
Po novem bo sNES opredeljena kot visoko energijsko učinkovita stavba, ki bo za svoje delovanje potrebovala zelo malo energije, hkrati pa bo vsaj 50 odstotkov potrebne energije pridobila iz obnovljivih virov na lokaciji ali v bližini.
Če to pretvorimo v bolj oprijemljive podatke, to pomeni, da bo po novem hiša za ogrevanje lahko porabila največ 25 kWh/m² toplote na leto. Zdaj je veljalo 37 kWh/m² na leto. A bolj kot podatek o dovoljeni rabi energije za ogrevanje, je pomemben podatek o skupni dovoljeni rabi primarne energije za delovanje sistemov. S tem podatkom na rabo energije v hiši gledamo veliko bolj celostno in ne zgolj skozi prizmo ogrevanja. Dovoljena raba primarne energije se bo tako znižala na 75 kWh/m² na leto. V to je všteta primarna energija, ki jo v hiši potrebujemo za ogrevanje in hlajenje, mehansko prezračevanje, pripravo sanitarne tople vode in razstvetljavo.
Da bi lahko izpolnili navedene zahteve, bodo graditelji poleg zadostne toplotne izolacije zunanjih sten, strehe in temeljne plošče ter vgradnje toplotnoizolativnih oken, morali biti pozorni tudi na druge dejavnike gradnje in njenega načrtovanja. Z navedenimi ukrepi se izrazito zmanjšajo potrebe po energiji za ogrevanje, še vedno pa ostanejo potrebe po energiji za ogrevanje vode, hlajenje, prezračevanje in razsvetljavo.
Najmanj polovica energije bo morala biti iz obnovljivih virov
Zato je tretja glavna zahteva prihajajoče zakonodaje, da mora hiša vsaj polovico vseh potreb po energiji zagotoviti iz obnovljivih virov energije. Če bi samo toplo vodo greli zgolj z elektriko, bi lahko hitro prekoračili omejitev 75 kWh/m² na leto.
Graditelji bodo energijo iz obnovljivih virov zagotovili z vgradnjo toplotnih črpalk, ki izkoriščajo energijo zraka, zemlje ali vode, s sončnimi kolektorji, kotli in kamini na lesno biomaso, pri čemer bodo morali imeti kotli na drva obvezno zalogovnik toplote. Novogradnje, ki bodo zaradi lokacije imele to možnost, se bodo lahko priključile tudi na sistem daljinskega ogrevanja, če ta kot energent uporablja lesno biomaso, ali če je vsaj polovica toplote pridobljene iz obnovljivih virov energije, iz odvečne toplote ali s soproizvodnjo toplote in elektrike. Če gre za daljinsko ogrevanje z zemeljskim plinom ali drugim fosilnim gorivom, se bodo lastniki hiš lahko odločili za kondenzacijske kotle za ogrevanje prostorov, a bodo v tem primeru morali na primer za ogrevanje tople vode izbrati toplotno črpalko ali sončne kolektorje.
Velik delež obnovljivih virov energije bodo lahko lastniki novogradenj učinkovito zagotovili, če se bodo odločili za sončno elektrarno, saj bodo tako v celoti pokrili potrebe po vsej energiji v hiši.
Zasnova, velikost in umestitev v prostor bodo postali še pomembnejši
Veliko več pozornosti bo treba nameniti tudi orientaciji hiše na parceli, njeni velikosti in zasnovi, saj lahko precej vplivajo na njeno energijsko učinkovitost. Hiša bo morala biti načrtovana tako, da bo pozimi lahko izkoriščala pasivne sončne dobitke, poleti pa s pasivnimi ukrepi preprečevala pregrevanje.
Nova zahteva bo tudi zrakotesnost hiše, ki sicer naj ne bi bila izrecno predpisana, bo pa zajeta v drugih kriterijih. Da bo hiša lahko prestala test zrakotesnosti, bodo morali biti tako projektanti kot izvajalci zelo natančni pri svojem delu. Posebno pozornost bo treba nameniti vgradnji stavbnega pohištva, izvedbi detajlov, neprekinjenemu toplotnemu ovoju, preprečevanju nastanka toplotnih mostov.
Bo tudi mehansko prezračevanje obvezno?
Zrakotesnost hiše pa med drugim pomeni, da bo v hišo treba po vsej verjetnosti vgraditi tudi mehanski prezračevalni sistem z rekuperacijo, saj bomo le tako lahko izpolnili zahteve po najmanjši dovoljeni rabi primarne energije in hkrati higienskih standardov o kakovosti zraka v hiši. Ni pa to še natančno določeno, zato bo kljub temu treba počakati na novi Pures.
Zdaj zahtevam za sNES sledi Eko sklad, ki na podlagi tega razdeljuje neprovratna sredstva za gradnjo hiš. Poleg energijsko učinkovitega toplotnega ovoja stavbe in 50 odstotkov energije, pridobljene iz obnovljivih virov, zahteva še vgradnjo prezračevalnega sistema in test zrakotesnosti.
Koliko bodo sNES dražje?
Koliko je gradnja sNES dražja od enegijsko manj učinkovite hiše je težko natančno izračunati, saj bi bilo treba primerjati dve povsem hiši e enako zasnovo in velikosttjo ter vgraje nimi primerljivimi materiali. Vendar pa izkušnje kažejo, da so naložbe v sNES približno 20 do 30 odstotkov višje, zato bo v prihodnje še kako smiselno graditi po zahtevah Eko sklada in s subvencijami znižati stroške gradnje. Poleg tega je na gradnjo hiše treba gledati kot na dolgoročno naložbo in pri tem tudi upoštevati stroške njenega delovanja v naslednjih 30 letih. Ti bodo v sNES precej nižji, kot v klasično grajeni hiši.
Več o gradnji in njenih izkušnjah lahko najdete tukaj.
Slovenska posebnost - gradili bomo ničelno energijske hiše na kmetijskih površinah.
V prihodnje bodo torej hiše gradili le premožni oz. srednji sloj, ki bo vzel doživljenjski kredit s hipoteko na ledvice, …
Ah, larifari! Saj je prav, da se znižuje porabo energije in izkorišča naravne in bližnje vire. Država bi morala spodbujati …