Pepel vsebuje do 30 odstotkov kalcija, od 15 do 10 odstotkov kalija in dva odstotka fosforja. Vsi ti elementi pa so nujni za dobro rast in zdrave rastline. Pepelu manjka le eden od pomembnih elementov za rast rastlin, to je dušik, saj se porabi med gorenjem.
Kalij ključno vpliva na odpornost rastline na sušo, vročino in tudi mraz. Potreben je za nastajanje sladkorja in škroba v rastlinah, vpliva pa tudi na njihovo kakovost, skladiščne sposobnosti in prezimovanje.
Kalcij sodeluje pri gradnji celičnih sten rastlin in tvorbi sladkorjev ter utrjuje rastlinska tkiva. Poleg kalija je kalcij najpomembnejši element za večjo odpornost rastlin. Zelo pa vpliva tudi na lastnosti tal, zaradi bazičnosti znižuje njihovo kislost.
Fosfor je pomemben predvsem za rast in razvoj korenin, zato ga potrebujejo predvsem sadike in mlade rastlinice. Njegova prisotnost v tleh pa je pomembna še v času, ko rastline nastavljajo cvetove.
Kaj lahko gnojimo s pepelom?
Zaradi omenjenih elementov bo pepel dobro gnojilo za zelenjadnice, ki so bolj požrešne, zato ga posipamo po gredicah, kjer bodo rasle kapusnice, torej ohrovt, zelje, brokoli, cvetača. Vse namreč potrebujejo precej kalija. Enako velja za špinačo in rdečo peso pa krompir, česen in čebulo. Brez kalija slabo uspevajo plodovke, zato je dobrodošel dodatek na gredah, kjer bodo rasli paradižniki, jajčevci, kumare, paprike, bučke in buče.
Ker pepela ne dodajamo vsem zelenjadnicam, grahu in fižolu zagotovo ne godi, je pomembno, da imamo pred posipanjem narisan načrt zasaditve za prihodnjo sezono.
Dodamo ga tudi na kompostni kup. To lahko naredimo takrat, ko kompostni kup sestavljamo, še posebej če je masa precej mokra. Lahko pa ga čez leto, ko zbiramo mokri organski odpad, torej tudi organske odpadke iz kuhinje in pokošeno travo, dodajamo postopoma in v majhnih količinah. Vsakih od 10 do 15 centimetrov odpada narahlo posujemo s pepelom. Tako preprečimo, da bi odpadki gnili, namesto da bi razpadali.
Prevelika količina škodi
Vendar preden pomislite, da boste s pepelom rešili vse zahteve po gnojenju, je treba vedeti, da lahko z nepravilnim doziranjem naredite veliko škode. Rezultat je lahko celo nasproten od želenega.
Elementi v pepelu, čeprav so rastlinam vsi potrebni, se med seboj izpodrivajo. Preveč kalija pomeni, da rastline ne bodo dobile dovolj kalcija in tudi dušika, ki ga tlom dodajamo v obliki drugih gnojil. Omejena bo tudi dostopnost fosforja. Nasprotno pa kalcij zavira dostopnost kalija in fosforja. Učinek prevelike količine pepela na gredah bo slabša rast in zorenje rastlin.
Kje pepela ne posipamo?
Druga njegova lastnost, ki jo moramo imeti v mislih, pa je bazičnost, ki jo ustvarja v tleh. Pepel torej nikakor ni uporaben na peščenih tleh, ki so bolj alkalna. Na splošno velja, da je pred posipanjem pepela dobro preveriti pH tal. Če je ta visok, torej so tla alkalna, pepela ne dodajano.
Prav tako ga nikoli ne dodajajmo rastlinam, ki potrebujejo kisla tla. To so na primer borovnice in brusnice, pa okrasne rastline, kot so hortenzije, rododendroni in azaleje.
In še eno opozorilo, nikoli ne uporabljamo pepela, ki je ostanek gorenja industrijsko obdelanega, lakiranega in barvanega lesa.
Na gredice, kjer bodo rastle prej omenjene zelenjadnice, dodamo en kilogram pepela na 10 kvadratnih metrov. Če smo gredice jeseni gnojili s hlevskim gnojem, na omenjeno površino dodamo le pol kilograma pepela, če pa jih bomo spomladi gnojili s kompostom, pa je dodamo 0,75 kilograma.
Če smo pepel čez leto ali ko smo sestavljali kompostni kup, že dodali, ga po gredicah, ki jih bomo gnojili s takšnim kompostom, ne dodajamo.
Kdaj pepel posipamo?
Lesni pepel dodajamo le enkrat na leto, lahko že decembra, če bo dovolj vlage oziroma padavin, ali pa januarja in februarja. Ne dodajamo pa ga tik, preden bomo pomladi sadili ali sejali. Najbolje, da ga raztresemo s pomočjo gostega cedila in čim bolj enakomerno, pred tem pa natančno odmerimo. Spomladi pepel zadelamo v zemljo.
Hitler je posipal z židi (sam povem, da me ne bo ptič kaznoval po novem zakonu o zaščiti židov 😁).