Največ zavrnitev oziroma omejitev moči je na območju Elektra Maribor, sledi Elektro Ljubljana in nato Elektro Celje. Malo zavrnitev je na območju Elektra Primorska in še manj na območju Elektra Gorenjska.

Foto: zajem zaslona sončne elektrarne vloge 06 23

Več kot polovica moči iz samooskrbnih elektrarn

V Sloveniji je bilo konec junija na distribucijsko omrežje priključenih okoli 39.700 sončnih elektrarn skupne moči 899,5 megavata (MW). Od tega je bilo 35.630 sončnih elektrarn priključenih po načinu samooskrbe, gre za predvsem manjše elektrarne na hišah, skupne moči 458 MW. Sončnih elektrarn z merjeno proizvedeno električno energijo, to so predvsem večje sončne elektrarne, je bilo 4070, skupne moči 441,5 MW.

V razvojnem načrtu distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji za obdobje 2023-2032, ki je objavljen na spletni strani SODO, piše, da distribucijski operater skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji neprestano vlaga v razvoj in krepitev omrežja ter da so prav zaradi teh vlaganj lahko večino proizvodnih naprav iz razpršenih virov vključili.

Zaradi prenasičenosti vse več zavrnitev

"Vendar prehajamo v fazo, ko je delež zavrnjenih vlog za izdajo soglasij za priključitev samooskrbnih naprav začel naraščati, kar ni posledica zamud pri vlaganjih, temveč je obseg vlog in s tem priključevanje proizvodnih naprav začel presegati razpoložljivi obseg zmogljivosti v omrežju, kar v posameznih delih omrežja že pomeni prenasičenost s proizvodnimi napravami," so zapisali v načrtu, pripravljenem novembra 2022.

V letih od 2019 do 2021 je bilo skupno 383 zavrnitev priklopov proizvodnih naprav skupne moči 4,99 MW, omejitev moči pa je bila predpisana pri 495 proizvodnih napravah z želene moči 7,90 MW na omejeno moč 4,53 MW. V obdobju od januarja do oktobera 2022 se je delež zavrnitev in omejitev moči zvišal na 18 odstotkov. "Ocenjujemo, da bomo ob takšnem prirastu vlog in nespremenjenem načinu spodbujanja proizvodnje iz OVE v splošnem morali zavrniti tudi do 20 odstotkov vseh priključitev," so zapisali.

V načrtu so ocenili, da bi bilo za priključitev vseh proizvodnih naprav, katerim je bila izdana zavrnitev ali omejitev moči, potrebnih za 72 milijonov evrov investicij v omrežje. Novo oceno bodo podali v razvojnem načrtu za obdobje 2025-2034, ki ga že pripravljajo in bo objavljen konec leta 2024, so povedali STA.

Nižje naložbe zaradi izpada omrežnine

V distribucijsko omrežje je bilo v letih 2020 in 2021 skupno za 271 milijona evrov investicij, v letu 2022 pa za 116,2 milijona evrov. Kot so STA pojasnili v SODO, so bile lanske investicije nižje kot v prejšnjih letih zaradi izpada dela omrežnine in daljših dobavnih rokov.

Razvojni načrt za obdobje 2023-2032 predvideva za skupno 3,53 milijarde evrov investicij v omrežje, od tega 2,66 milijarde evrov v novogradnje in 872 milijonov evrov v rekonstrukcije.

Pri tem je predvidenih 1,36 milijarde evrov investicij v nizkonapetostno omrežje (od tega 1,02 milijarde evrov v novogradnje) in 1,20 milijarde evrov v srednjenapetostno omrežje (856,3 milijona evrov v novogradnje). V 110-kilovoltne povezave naj bi v desetletju vložili 407,7 milijona evrov (210,6 milijona evrov v novogradnje).

Največ bodo investirali na območju Elektra Ljubljana 

Od 3,53 milijarde evrov naj bi na območju Elektra Ljubljana v desetletju investirali 1,077 milijarde evrov, na območju Elektra Maribor 953,5 milijona evrov, na območju Elektra Celje 614,9 milijona evrov, na območju Elektra Gorenjska 515,9 milijona evrov in na območju Elektra Primorska 373,1 milijona evrov, je razvidno iz razvojnega načrta.