Svarila, da je borza energentov ponorela, so vse glasnejša. Številne države se po pandemiji ponovno pobirajo na noge in zaganjajo svoje gospodarske aktivnosti, kar se odraža v večjem povpraševanju po energentih, poleg tega pa so ponekod tudi neugodne vremenske razmere pripomogle k manjšemu obsegu proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

Na trgu se posledično razrašča strah, da se približujemo točki, ko bo povpraševanje večje od ponudbe. Ob tem ima Evropa kot ena od pobudnic za čimprejšnje doseganje podnebne nevtralnosti precej zvezane roke, saj je v veliki meri odvisna od obnovljivih virov energije, medtem ko je Kitajska v času pomanjkanja energentov in rastočih cen energije povečala domačo proizvodnjo premoga za več kot milijon ton dnevno.

Da se bliža energetska kriza, kakršne Evropa že dolgo ni videla, je pred časom napovedal tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, a obenem pomiril, da je Slovenija zaenkrat še na varni strani, vsaj do konca leta, saj imajo vsi ponudniki v Sloveniji energijo že zakupljeno.

Predsednik vlade Janez Janša pa je kot možnost soočanja z energetsko krizo izpostavil tudi možnost uvedbe energetskega vavčerja.

Ogromna rast cen v prvi polovici leta

A po podatkih Eurostata so med vsemi državami članicami EU v prvi polovici leta cene najbolj zrasle prav v Sloveniji, in sicer za kar 15 odstotkov. Zakaj?

Razlog za velik porast je v predhodnem še večjem padcu

Kot kaže primerjava podatkov o cenah v prejšnjih letih, je vzrok za tako visoko rast cen predvsem predhodni velik padec v prvi polovici leta 2020, ko je udarila epidemija. V tem obdobju se je cena spustila na raven, kot smo jo nazadnje videli leta 2011. Višjo ceno, kot je bila v prvi polovici leta 2021, smo namreč zabeležili že v drugi polovici prejšnjega leta, v drugi polovici leta 2019, močno pa se ji je približala tudi že leta 2013. 

Tako malo kot v prvi polovici prejšnjega leta smo za elektriko plačali leta 2011. V tem času so cene električne energije občutno poskočile.

Konec leta razlika skoraj 200 evrov

Preverili smo tudi, koliko je moralo za elektriko odšteti gospodinjstvo, ki je porabilo 300 kilovatnih ur (kWh) električne energije. V primerjavi z letom 2007, ko je za takšno količino energije odštelo 33,48 evra, so letos za enako količino energije odšteli 49,86 evra, torej dobrih 17 evrov več.

Na letni ravni je gospodinjstvo v prvi polovici leta 2021 za 300 kilovatnih ur elektrike odštelo 598,32 evra, medtem ko bi leta 2007 za enako količino elektrike odštelo 401,76 evra.

Najslabše razmerje je bilo leta 2014

Vendar pa podatki kažejo, da se je v tem času bistveno povišala tudi povprečna neto plača. Leta 2007 je znašala 835 evrov, v prvi polovici letošnjega leta pa je znašala 1.228 evrov. Tako smo leta 2007 za 300 kWh električne energije odšteli 4,01 odstotka povprečne plače, trenutno pa je odstotek zelo podoben - 4,06. Najnižji odstotek povprečne plače smo za električno energijo odšteli v prvi polovici leta 2020, medtem ko smo najvišjega odšteli leta 2014.

nina.sprohar@styria-media.si