V zadnjih mesecih je del politike in javnosti vznemirjalo sprejemanje novega energetskega zakona, ki so ga po vseh zapletih in celo pozivih k referendumu, na katerem naj bi se državljani opredelili do vprašanja o uporabi drv, poslanci pred dnevi končno potrdili. 

Preprosto povedano, se pri ogrevanju z lesno biomaso tudi po sprejetju zakona ne spreminja nič, nekaj omejitev pa bo na področju ogrevanja z zemeljskim plinom, čemur so najbolj ostro, pričakovano, nasprotovali v združenju distributerjev plina. Poleg tega pa zakon bolj natančno opredeljuje naloge občin, ki bodo morale vsakih sedem let pripraviti lokalne energetske koncepte, v katerih bodo med drugim določile prednostne vire ogrevanja, pri čemer bodo morali biti v ospredju energijsko učinkoviti sistemi in obnovljivi viri energije.

Določbe novega energetskega zakona bodo dolgoročno torej vplivale tudi na odločitve, kako in s katerimi energenti se bodo slovenska gospodinjstva ogrevala v prihodnje. 

Del politike in javnosti zato skrbi, da se z zakonom posega v pravice posameznikov, da se sami odločijo, kako bodo poskrbeli, da bodo njihovi domovi topli, iz pip pa bo tekla topla voda. Ali je skrb upravičena ali ne, bo sicer pokazal čas, dejstvo pa je, da se z zemeljskim plinom in utekočinjenim naftnim plinom, čeprav njuna poraba pada, še vedno ogreva 19 odstotkov vseh gospodinjstev. 
Hkrati pa statistika že zdaj kaže, da prebivalci že nekaj zadnjih let vse bolj pogosto ukrepajo sami in zmanjšujejo rabo energije v svojih gospodinjstvih, ter izkoriščajo obnovljive vire energije. Tako zmanjšujejo stroške za energijo, hkrati pa izboljšujejo svoje bivanjske razmere. 

Raba energije v gospodinjstvih pada

Zelo zgovorno je dejstvo, da so gospodinjstva leta 2012 porabila 14,18 TWh energije, 10 let kasneje, zadnji podatki na statističnem uradu so namreč za leto 2022, pa 12,18 TWh. Končna raba energije se je v tem obdobju na letni ravni zmanjšala 14 odstotkov. 
Za ogrevanje so gospodinjstva leta 2012 porabila 9,46 TWh leta 2022 pa 7,46 TWh, kar je 21-odstotno zmanjšanje. Za nekaj manj kot šest odstotkov se je na letni ravni zmanjšala raba energije za pripravo tople sanitarne vode. 

Leta 2022 pa je bila višja raba energije za hlajenje, razsvetljavo in delovanje gospodinjskih aparatov in pripomočkov. 
V 10 letih se je precej spremenila tudi struktura energentov, ki jih gospodinjstva uporabljajo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. 

Skoraj pol manj energije iz kurilnega olja

Lahko kurilno olje je leta 2012 predstavljalo 19 odstotkov vse za ogrevanje in sanitarno vodo porabljene energije, 10 let kasneje pa je bil delež 12-odstoten. Količina porabljene energije iz kurilnega olja se je skoraj prepolovila, padla je za 47 odstotkov. 

Drugi največji padec je pri utekočinjenem naftnem plinu, raba energija iz tega energenta je padla za 30 odstotkov, delež, ki ga predstavlja v končni rabi energije za ogrevanje in sanitarno vodo, pa je ostal enak, približno dva odstotka. 

Merjeno v kilovatnih urah, se je precej zmanjšala tudi raba energije, pridobljene iz lesne biomase, in sicer za 28 odstotkov. V končni porabi pa se je zmanjšal tudi delež tega energenta, leta 2010 je predstavljal 50 odstotkov, leta 2022 pa 44. 

Za približno 15 odstotkov je manjša tudi raba energije iz daljinskih sistemov, za 13 odstotkov pa energija zemeljskega plina. V končni rabi pa se njun odstotek ni bistveno spremenil, celo malenkost se je povečal, delež daljinske toplote iz osem na devet, delež zemeljskega plina pa iz 11 na 12 odstotkov. 

Rast toplotnih črpalk izjemna

Leta 2022 se je v primerjavi z 2012 malenkost (2 %) povečala raba energije iz sonca (sončni kolektorji), vendar ta v končni rabi še vedno predstavlja zgolj en odstotek. Bistveno pa se je povečala raba električne energije, in sicer za 39 odstotkov. Medtem ko je elektrika v končni rabi energije za ogrevanje in sanitarno vodo leta 2021 predstavljala osem odstotkov, je leta 2022 predstavljala 13 odstotkov in tako prehitela kurilno olje, zemeljski plin in daljinsko toploto. 

Največji skok pa statistika beleži pri toploti okolice, ki jo izkoriščajo toplotne črpalke. Te so leta 2012 predstavljale dva odstotka končne energije, 10 let kasneje pa sedem odstotkov. V kilovatnih urah se toplota iz okolice povečala za 375 odstotkov. Leta 2010 je imelo toplotno črpalko 4,7 odstotka gospodinjstev, leta 2023 pa 13 odstotkov. 

Največ gospodinjstev se ogreva z drvmi

Podatki, kako se ogrevajo gospodinjstva, so zgolj za leto 2023. Z drvmi se ogreva 30 odstotkov gospodinjstev, sledijo plini (ZP in UPN), z 19 odstotki, na tretjem mestu so obnovljivi viri energije (14 %), sledita kurilno olje in daljinska toplota s po 12 odstotki, na repu pa sta električna energija ter peleti in sekanci s po šestimi odstotki. 

V novejših hišah v ospredju obnovljivi viri

V individualnih hišah, zgrajenih po letu 2001, so v ospredju obnovljivi viri energije, ki predstavljajo skoraj 40 odstotkov, sledijo pa drva s 30 odstotki. V novejših večstanovanjskih stavbah pa se najpogosteje ogrevajo s plinom, sledijo pa obnovljivi viri energije. 
Razloge za manjšo rabo energije, predvsem na račun manjše rabe energije za ogrevanje, lahko pripišemo več dejavnikom.

Gospodinjstva se vse pogosteje odločajo za ukrepe, s katerimi rabo energije zmanjšujejo, hkrati vgrajujejo sodobne ogrevalne naprave, ki so bistveno bolj učinkovite, zato za enak učinek porabijo manj energentov. V marsikaterem gospodinjstvu so v zadnjih letih zaradi dražjih energentov in električne energije spremenili svoje navade in se obnašajo bolj racionalno. Manjšo rabo energije za ogrevanje pa lahko pripišemo tudi nekoliko milejšim zimam. 

Prenove le v dobri desetini gospodinjstev

Zmanjšanje rabe energije za ogrevanje lahko povežemo s podatki statističnega urada o deležu gospodinjstev, ki so v zadnjih petih letih izvedla ukrepe energijske učinkovitosti. Podatke so prvič objavili za leto 2023. 

Toplotno izolacijo notranjih in zunanjih sten je v zadnjih petih letih izvedlo 14 odstotkov gospodinjstev. Drugi najpogostejši ukrep je menjava stavbnega pohištva, kar je izvedlo 12 odstotkov gospodinjstev. Sledita toplotna izolacija strehe in menjava ogrevalne naprave s po 11 odstotki, najmanjkrat pa se v gospodinjstvih odločijo za toplotno izolacijo tal (3 %). 

Premožnejši na OVE, manj premožni na drva

Statistični podatki kažejo še eno sliko, in sicer povezavo med razpoložljivimi dohodki, načinom ogrevanja in tudi izvedbo ukrepov za večjo energijsko učinkovitost gospodinjstev. Statistično so gospodinjstva razdeljena v dohodkovne kvintilne razrede glede na višino ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, s katerim razpolagajo. V prvi kvintilni razred je razvrščenih 20 odstotkov gospodinjstev z najnižjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom, v petega pa 20 odstotkov gospodinjstev z najvišjim ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom. Enako je v drugi, tretji in četrti razred razvrščenih po 20 odstotkov gospodinjstev. 

Kar 38 odstotkov gospodinjstev iz 1. kvintila se ogreva z drvmi, 17 odstotkov jih uporablja plin in 13 daljinsko toploto. Na drugi strani pa se skoraj četrtina gospodinjstev iz 5. kvintila ogreva z obnovljivimi viri energije in četrtina z zemeljskim plinom. 

Pri ukrepih za večjo energijsko učinkovitost bistvenih razlik ni, razen pri menjavi ogrevalne naprave. Zanjo se je v zadnjih petih letih odločilo le osem odstotkov gospodinjstev iz 1. kvintila, iz 4. in 5. kvintila pa 13 oziroma 14 odstotkov.