Stanovanjske hiše, med katere na GURS štejejo individualne in vrstne hiše ter dvojčke, so se v enem letu podražile za šest odstotkov, v zadnjih dveh in pol letih pa so njihove cene višje za četrtino.
Cene rastejo, kljub temu da prodaja hiš pada. Število sklenjenih poslov pada že četrto polletje zapored, GURS navaja v zadnjem poročilu o nepremičninskem trgu. V prvi polovici leta 2022 je bilo prodanih nekaj več kot 3700 hiš, v prvem polletju letos pa le nekaj več kot 2100, padec je približno 40-odstoten. Sicer pa prodaja hiš na nepremičninskem trgu predstavlja 28 odstotkov vseh sklenjenih poslov.
Povprečno so se hiše v zadnjem letu podražile za 18.000 evrov, srednja cena v Sloveniji je dosegla 160.000 evrov. Še vedno se največ hiš, kar tri četrtine, proda izven večjih mest, pa vendar je število sklenjenih poslov padlo v enem letu padlo iz dobrih 2000 na 1580, oziroma za 24 odstotkov.
Podobno kot pri hišah se tudi pri zemljiščih za gradnjo stanovanjskih stavb približno tri četrtine transakcij realizira na pretežno ruralnih območjih, saj je ponudba primernih zazidljivih zemljišč v največjih mestih razmeroma majhna. Od 2128 jih je bilo v ruralnih delih države prodanih 1539. A tudi v tem segmentu število sklenjenih poslov pada, v zadnjem letu se je zmanjšalo za skoraj četrtino.
Srednja cena zemljišča v Sloveniji je bila 49 evrov na kvadratni meter, v zadnjih dveh in pol letih se je podvojila, v zadnjem letu pa je višja za četrtino. V mestih so cene zazidljivih zemljišč neprimerno višje in povsod dosegajo vrednost krepko nad 100 evrov na kvadratni meter.
Ljubljana: dva rekorda
Nepremičninski trg v Ljubljani ostaja največji in najdražji, čeprav se je število prodaj hiš v zadnjem letu zmanjšalo za 15 odstotkov, v zadnjih letih pa skoraj prepolovilo, padec je kar 45-odstoten.
Srednja cena hiš je prvič presegla 400.000 evrov in je za 44.000 evrov ali 12 odstotkov višja kot leto pred tem. Večina hiš se je v Ljubljani prodala po ceni od 350.000 do 500.000 evrov. Najvišjo ceno je v Ljubljani in hkrati v državi dosegla hiša z letnico 1900 v bližini centra, ki je bila prodana za 1,2 milijona evrov.
Nasprotno pa se je v prvi polovici leta za 15 do 20 odstotkov povešalo število sklenjenih poslov z zemljišči za gradnjo stanovanjskih hiš. Na GURS povečanje pripisujejo predvsem evidentiranju večjega števila prodaj pozidanih zemljišč za nadomestno gradnjo. V primerjavi s prvim polletjem 2023 pa je bilo v Ljubljani poslov z zemljišči za približno tretjino manj.
Srednja cena zemljišča za gradnjo stanovanjskih stavb je letos v Ljubljani presegla 500 evrov na kvadratni meter in za 136 evrov/m2 oziroma 36 odstotkov višja kot leto prej. Večina zemljišč se je prodala po cenah med 350 in 970 evrov/m2. Te cene dosegajo ali celo presegajo le cene zazidljivih zemljišč v priobalnih krajih ter na Bledu in v Kranjski Gori, kjer pa je ponudba izredno majhna in so prodaje zelo redke.
Okolica Ljubljane: padec cen hiš
Za približno 35 odstotkov je padla prodaja hiš severno od Ljubljane, za 20 odstotkov pa južno od prestolnice. Tudi cene hiš v okolici Ljubljane dosegajo precej nižje srednje cene in ponekod celo padajo. Severno od prestolnice je cena hiš v povprečju padla za 37.000 evrov in se ustalila pri 285.000 evrih. Nasprotno pa so cene južno od Ljubljane precej poskočile, srednja cena je bila 320.000 evrov, kar pomeni podražitev za 73.000 evrov. Ta skok je bil v zadnjem letu najvišji.
Takoj za Ljubljano sta njena južna in severna okolica najbolj živahna trga z zemljišči, čeprav so tudi na teh območjih letos prodali za približno petino manj. Precej pa se razlikujejo cene, saj se na severu srednja cena približuje 200 evrom, na jugu pa doseže 120 evrov na kvadratni meter. Večina zemljišč v južni okolici Ljubljane je bila prodana po ceni od 90 do 160 evrov, v severni pa od 145 do 280 evrov za kvadratni meter.
Obala: zemljišč v priobalnih mestih ni
Na Obali, kjer so sicer cene stanovanjskih hiš v obmorskih krajih primerljive z ljubljanskimi, je bila na račun hiš, prodanih v zaledju, srednja cena rabljene hiše v 325.000 evrov, večina hiš pa se je prodala po ceni med 245.000 in 485.000 evrov. Srednja cena hiše se je v primerjavi z letom prej zvišala za 35.000 evrov. Število prodaj pa se je zmanjšalo za 35 odstotkov.
Število transakcij z zemljišči se na Obali v zadnje letu ni spremenilo, v primerjavi na primer s prvo polovico leta 2022 pa je padlo za okoli 40 odstotkov. V primerjavi z drugim polletjem 2023 je bilo manjše za 10 do 15 odstotkov. Zanimiv pa je podatek, da v prvi polovici leta v štirih priobalnih mestih, Koper, Izola, Piran, Ankaran, kjer so cene navadno primerljive z ljubljanskimi, ni bilo prodano niti eno zemljišče. Vse prodaje so bile realizirane v zaledju Kopra, tako da je srednja cena znašala 150 evrov/m2, večina zemljišč pa se je prodala po cenah od 100 do 310 evrov/m2.
Kranj z okolico: največji padec poslov z zemljišči
Za 20 do 25 odstotkov je bilo manj prodaj hiš tudi v Kranju in okolici, kjer je srednja cena dosegla 280.000 evrov in je bila praktično enaka kot leto pred tem. Večina hiš se je prodala po ceni med 230.000 in 350.000 evrov.
Na tem območju so zaznali največji padec števila prodaj zemljišč, in sicer kar 30-odstoten v primerjavi z letom prej. V zadnjih dveh letih pa se je število poslov zmanjšalo za več kot polovico, kar je, kot navajajo na GURS, največji padec med vsemi analiziranimi območji. Statistično so bile cene zemljišč v Kranju z okolico za dobro polovico nižje kot v Ljubljani, srednja cena je dosegla 220 evrov na kvadratni meter, večina zemljišč pa se je prodala po ceni od 200 do 240 evrov za kvadratni meter.
Maribor: rast poslov z zemljišči
V Maribor je trg s hišami precej stabilen, saj je število prodaj upadlo minimalno. V štajerski prestolnici je srednja cena hiš 184.000 evrov, večina pa se jih proda po ceni od 160.000 do 245.000 evrov. Rast cen je bila minimalna.
Ko gre za zemljišča, se je v Mariboru število poslov že lani povečalo za pet odstotkov, kar na GURS pripisujejo večjemu številu prodaj občinskih zazidljivih zemljišč. Letos v primerjavi z drugim polletjem 2023 pa se je povečalo še za okoli 30 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo tako večje že za okoli 35 odstotkov. Cene zemljišč v Mariboru so bile za kar okoli 75 odstotkov nižje kot v Ljubljani, srednja cena je dosegla 130 evrov na kvadratni meter.
Celje: najnižje cene
V Celju je bilo število transakcij s hišami v prvem poletju 2024 v primerjavi z drugim polletjem 2023 manjše za okoli 35 odstotkov, kar je predstavljalo daleč največji upad med obravnavanimi analitičnimi območji v tem obdobju. V primerjavi s prvim polletjem 2023 se je zmanjšalo za okoli 25 odstotkov. Srednja cena prodane hiše 150.000 evrov oziroma najnižja med vsemi obravnavanimi območji, v primerjavi z letom pred tem se je celo znižala za 20.000 evrov. Večina hiš se je prodala po ceni med 120.000 in 200.000 evrov.
Ja pa porka madona, ali se bo to vsiljevanje reklam že enkrat nehalo??!!!
Realnost je drugačna
Celje…hahahah….v takem primeru grem raje zivet na Jesenice….je zrak manj onesnazen ko v Celju, da o cenah nepremicnin sploh nebi …