Javna najemna služba, ki jo upravlja Stanovanjski sklad RS (SSRS) je začela delovati v začetku leta, konec januarja pa je objavila prvi javni razpis za lastnike oziroma najemodajalce za oddajo praznih stanovanj prek javno najemne službe. Ob vzpostavitvi javne najemne službe je bil cilj, da na leto v najem dobijo 200 stanovanjskih enot. Kot kažejo zadnji podatki, so po štirih mesecih daleč od tega cilja.

Le dve ponudbi sta pred podpisom pogodbe

Kot so na Skladu odgovorili na vprašanja Dnevnika, se je do zdaj na razpis odzvalo 24 ponudnikov. „Od teh jih je pet v oddajanju ponudbe, tri ponudbe so popolne (čakamo odgovor lastnika po sporočeni višini najemnine skladno z zakonodajo), dve ponudbi sta sprejeti in pred podpisom najemne pogodbe, dve ponudbi sta v fazi obravnave, pri devetih 9 ponudbah z lastniki nismo uspeli skleniti najemne pogodbe, saj ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnikov in Sklada, potem ko so prejeli izračun ponujene najemnine po izdelanem točkovalnem zapisniku in zakonodaji. Tri ponudbe so bile zavržene, ker niso bile popolne in jih lastniki niso v določenem roku dopolnili.“

Ponudbe so prispele iz različnih delov Slovenije, med drugim iz Maribora, Ljubljane, Krškega, Nove Gorice, Ankarana, Žalca, Murske Sobote, Črne na Koroškem. Vendar je  ponujena najemnina, ki je omejena z zakonskimi določbami, za večino lastnikov prenizka, zato so nekateri od ponudbe odstopili. 

Največja težava je prenizka najemnina

Višina določene najemnine ne more biti višja od 1,3-kratnika neprofitne najemnine za posamezno stanovanje, hkrati pa je odvisna od več dejavnikov, kot so izmerjena kvadratura, starost konstrukcije in njene obnove ter opremljenosti. To pomeni, da bi lastniki za ta stanovanja na trgu lahko iztržili višjo najemnino. 

Ponudnikom v Ljubljani je tako Sklad lahko ponudil najemnino od 230 do 396 evrov, za stanovanja, velika od 40 do 75 kvadratnih metrov. Kot pravijo na Skladu, so lastniki ponudbe zaradi prenizkih najemnin zavrnili.

Veliki oviri uporabno dovoljenje in energetska izkaznica

Na Skladu zaznavajo tudi druge težave, ki predstavljajo oviro, da se na razpis ne javi več lastnikov praznih stanovanj. „Pri izvajanju se služba srečuje s precej izzivi, saj si lastniki nepremičnin predstavljajo postopek in samo oddajo v javni najem ter podnajem bistveno enostavnejše, kot v resnici to za njih je.“

Lastniki lahko javni najemni službi ponudijo le stanovanja, za katera je urejena popolnoma vsa dokumentacija. To pomeni, da mora stanovanje ali hiša imeti gradbeno in uporabno dovoljenje, urejeno mora biti tudi stanje v katastru stavb, prav tako mora biti izdelana energetska izkaznica, priložiti morajo dokazilo o lastništvu.

„Največjo težavo predstavlja uporabno dovoljenje, saj ga večina objektov, predvsem starejših, nima, lastniki pa ne želijo izvesti postopkov skladno z zakonodajo o graditvi objektov za pridobitev takih dovoljenj. Ovira so tudi neurejene zemljiškoknjižne zadeve, neobstoječe energetske izkaznice, neurejeni podatki o površinah stanovanj v katastru stavb in neprimernost stanovanj za najem zaradi nevzdrževanosti,“ navajajo na Sladu. 

Gradnja in obnova Od jutri drugače do uporabnega dovoljenja in legalizacije

Boljša zakonodaja in miselni preskok

Na Skladu v zadnjem času sicer zaznavajo večji interes, vendar si želijo, da bi se zakonodajni okvir še izboljšal in bolj približal možnostim na trgu ter pričakovanjem vseh udeležencev v procesu. Če se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, bo po njihovem mnenju tudi več zanimanja lastnikov praznih stanovanj. „Vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi. Prav tako ponudnikom ni treba iskati podnajemnikov, saj to skrb zanje prevzame Sklad kot njihov najemnik.“