Težave s preveč suhim zrakom se pojavijo predvsem v bivalnih prostorih, ki so ogrevani prek radiatorjev, bistveno manj pa je težav, če imamo talno gretje. Več težav s suhim zrakom je v blokih kot v hišah. Ni pa nujno.
Ne glede na vzrok za preveč suh zrak, je bivanje v takšnih prostorih lahko neprijetno. Suh zrak draži kožo, sluznico dihal in oči, posledično je tudi prenos kisika v krvožilni sistem slabši, to pa povzroča utrujenost in zmanjša zbranost.
Zakaj je pozimi zrak v prostorih suh?
Sestavni del zraka je poleg kisika, dušika, ogljikovega dioksida in drugih plinov tudi vodna para. V kubičnem metru je vedno določena masa vodne pare, kar je absolutna vrednost, če pa to količino primerjamo z največjo možno količino pri določeni temperaturi zraka, dobimo relativno vlažnost. Pri tem je pomembno razmerje med količino vlage in temperaturo zraka.
Če na primer zunanji zrak pri temperaturi pet stopinj Celzija in relativno vlažnostjo 50 odstotkov spustimo v prostor, ki je ogrevan, se ta zrak segreje na približno 20 stopinj Celzija, vlažnost pa se mu zmanjša na 20 odstotkov. Zrak je torej presuh, kar občutimo kot neprijetnost, saj je udobje in počutje najboljše pri relativni vlažnosti zraka od 40 do 50 odstotkov.
Z nepravilnim zračenjem zmanjšujemo relativno vlago
Ker je treba redno zračiti, da v prostor dobimo dovolj svežega zraka, z vsakim odpiranjem tudi zmanjšujemo relativno vlažnost v prostoru, hkrati pa iz prostora spustimo topel, že predihan zrak in z njim tudi vlago, ki se je zaradi naše dejavnosti v prostoru ustvarila. Zato je najbolj primerno, da zračimo kratek čas, vendar takrat intenzivno, tako da ustvarimo prepih.
Druga možnost je prezračevalni sistem, ki vse čas dovaja svež zrak, da ta v prostoru ne bi bil presuh, pa je dobro, če ima sistem entalpijski izmenjevalec, ki poleg toplote izhodnemu zraku odvzame tudi vlago, kar pomeni, da svež zrak v prostor vstopa ustrezno vlažen.
Suhemu zraku pozimi se izognemo tudi tako, da preprečimo nenadzorovan vstop hladnega zraka skozi netesne okvirje oken. Najboljša rešitev so nova, veliko bolj zrakotesna okna, lahko pa poskusimo dodatno zatesniti obstoječa. Ko so okna zrakotesna, pa se lahko hitro začnemo spopadati z drugo težavo, to je preveč vlažnim zrakom v prostoru in lahko tudi plesnijo, zato je nujno treba redno in pravilno zračiti.
Na radiatorjih naj bodo termostatski ventili
Težava s suhim zrakom je veliko bolj pogosta v blokih kot v hišah. Zaradi različnih toplotnih režimov, ki jih imajo stanovalci, je nekaterim v stanovanjih prevroče, zato bolj pogosto odpirajo okna, da prostore ohladijo. S tem pa znižajo relativno vlažnost zraka. Rešitev so termostatski ventili, s katerimi preprečimo, da bi se prostori pregreli, saj z njimi nastavimo želeno temperaturo v posameznem prostoru.
Če nič od naštetega ni prava rešitev, pa so tu še drugi ukrepi za povišanje relativne vlage v zraku.
Najbolj preprost ukrep so posode z vodo na radiatorjih, manj priporočljivo je, čeprav med nasveti lahko preberemo tudi to, na radiatorje obešati vlažne krpe ali brisače. Relativno vlago bomo povečali tudi s sušenjem perila v prostoru, s kuhanjem in večjim številom rastlin.
Vlago lahko uravnavamo tudi z vlažilniki
A nič od naštetega morda ne bo zadostovalo, če je relativna vlažnost v bivalnem prostoru padla pod 30 odstotkov. V tem primeru je najbolje kupiti vlažilnik zraka, ki bo poskrbel za zadostno vlago. Izbiramo lahko med tremi vrstami vlažilnikov, ki se razlikujejo po načinu delovanja. Prvi so klasični kasetni vlažilci, ki delujejo po principu hlapenja, drugi so parni, ki oddajajo paro, torej vodo najprej segrejejo, potem pa jo vgrajeni ventilator pohladi, tretji pa so ultrazvočni, ki prav tako sproščajo hladno paro.
Obvezno naj imajo vgrajen higrostat
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.