Pred časom se je na enem od družabnih omrežij razvil pogovor o tem, kako uporabljati termostatske ventile na radiatorjih, jih pripreti, če je prostor nezaseden, ali ne, če je vir ogrevanja toplotna črpalka. Ali so sploh smiselni v kombinaciji s toplotno črpalko? Ali naj bodo vsi radiatorski termostatski ventili ves čas popolnoma odprti in vsi prostori maksimalno ogreti, je zanimalo uporabnika.

Termostatski ventili morajo biti popolnoma odprti, saj naj bi priprti ovirali delovanje toplotne črpalke. Tudi če je prevroče, samo da se toplotna črpalka ne utrudi. Monterji naj bi jih vgrajevali samo zaradi zaslužka. Takšna je bila večina odgovorov.

Odgovori so popolnoma napačni, pravi Matjaž Valenčič in poudari, da je toplotna črpalka toplotni stroj, ki mora delati takrat, ko jo uporabnik potrebuje in tako, kot uporabnik potrebuje. Ne več in ne manj. 

V nadaljevanju povzemamo njegov odgovor na omenjeno razpravo. 

Načrt ogrevalnega sistema

Zunanja temperatura se spreminja, potrebe po ogrevanju tudi. Za udobno ogrevanje morata biti urejeni statična in dinamična temperaturna regulacija.

Statična temperaturna regulacija se doseže s korektnim dimenzioniranjem ogrevalnega sistema na največje potrebe. Projektanti izračunajo toplotne izgube prostora pri minimalni zunanji temperaturi in določijo velikost ogreval ter pretok ogrevalne vode, glede na največjo projektirano temperaturo medija. Običajno izberejo nekoliko premočne radiatorje, nato pa omejijo maksimalni pretok. Tako je celotni ogrevalni sistem hidravlično uravnotežen v eni točki, pri maksimalni moči.

Temperatura ogrevalne vode se prilagaja zunanji temperaturi. Pri zunanji temperaturi 20°C ni treba ogrevati, takrat ima voda, ki vstopa v radiatorje 20°C. Pri minimalni zunanji temperaturi (recimo -13°C) mora imeti voda najvišjo projektirano temperaturo, recimo 55°C. Temu rečejo regulacija po krivulji.

Torej, dve točki 20/20 in -13/55 določata premico temperature ogrevne vode. Za prijaznejše obratovanje pa je ta premica rahlo ukrivljena, čemur se reče krivulja ogrevanja. Toplotna črpalka, mora segrevati ogrevno vodo glede na zunanjo temperaturo po te krivulji. 

Ker pa stvari niso popolnoma takšne, kot si želimo, je lahko v referenčni prostor vgrajeno sobno temperaturno tipalo, ki korigira nastavljeno krivuljo ogrevanja glede na prostorsko temperaturo. Referenčni prostor naj bo čim manj toplotno obremenjen in na severni strani stavbe.

Notranji viri toplote

Prostore ogrevajo tudi notranji viri, ne le toplota iz toplotne črpalke. Predstavljajte si kuhinjo, ki ima pod oknom vgrajen 1.000-vatni radiator, zaradi ogrevanja po krivulji pa ima ogrevna voda namesto 55°C recimo 40°C. Radiator pri teh pogojih oddaja približno 500 W. Ko gospodinja začne kuhati, se v prostor začne sproščati vsaj 1 kW toplote. Prostor se začne pregrevati, saj ga poleg radiatorja greje še štedilnik. Seveda se gospodinja prepozno spomni, da mora zapreti radiator, prostor se pregreje. Ko neha kuhati, pa ga pozabi odpreti in čez nekaj ur je kuhinja hladna. Bolje je, da termostatski ventil samodejno poskrbi, da ni gospodinji niti prevroče niti prehladno.

Termostatski ventili tam, kjer so toplotni viri

Da se prepreči pregrevanje, morajo biti v prostorih, kjer so pričakovani toplotni viri, na radiatorjih vgrajeni termostatski ventili, ki imajo proporcionalno območje 1 K.

Sodobni termostatski ventil vsebuje ventil z dvojno regulacijo, ki omejuje največji pretok ogrevane vode skozi radiator in termostatsko glavo, s katero se zagotavlja želena temperatura ogrevanja.

Termostatska glava zaznava temperaturo v prostoru, ventil pa odpira ali pripira dotok tople vode v radiator glede na željen pretok. Termostatska glava vsebuje medij, ki se širi, če temperatura v prostoru narašča, in krči, če pada. Širjenje medija v termostatski glavi povzroči, da igla ventila zapre dotok tople vode v radiator. Preprosto, samodejno in brez dodatne energije za regulacijo. S tem so izkoriščeni notranji toplotni viri, to je toplota sončnega sevanja, razsvetljave in kuhinjskih aparatov ter toplota, ki jo oddajamo ljudje.

Mnogi ne vedo, kaj pomenijo označbe na glavi.

Večina proizvajalcev ima podoben način označevanja. Pozicije označujejo približno temperaturo v prostoru, 1 je14°C, 2 je17°C, 3 je 20°C, 4 je 24°C in 5 je 26°C, nekateri pa imajo narisano še snežinko, ta pozicija zagotavlja zaščito proti zmrzovanju oziroma doseganje temperature 8°C.

V dnevni sobi je predvideno ogrevanje na 20°C. Če nastavite termostatski ventil na 3, bo v prostoru temperatura med 20°C in 21°C. Če želite malo topleje, obrnite malo proti štirici, na pol poti boste imeli med 22°C in 23°C. Tako nastavite in pozabite, do konca kurilne sezone. Takrat ugasnete ogrevalni sistem in vse termostatske glave obrnete na pozicijo 5. S tem razbremenite vzmet in sedež ventilov. In jeseni vključite ogrevalni sistem in nastavite termostatske glave na tri ali tri-in-pol. To vse.

Praznih prostorov v stanovanju ni treba ogrevati, saj po nepotrebnem trošite toploto. Hkrati pa tudi ni dobro, da se pretirano ohladijo. Nastavite termostatski ventil nekje med 1 in 2, da imate približno 15°C. S tem zmanjšate rabo energije v tem prostoru na približno polovico.

Če pa vas dalj časa ne bo v stavbi, recimo da čez zimo ne hodite v svojo počitniško hišo, vendar se bojite zmrzali, obrnite vse termostatske glave na snežinko, toplotno črpalko pa vključite. Strošek ogrevanja ne bo visok, hiša pa bo zaščitena proti zmrzovanju.

Termostatski ventili in toplotna črpalka

Toplotna črpalka mora biti nastavljena na ogrevalno krivuljo tako, da ravno prav ogreva prostore, glede na zunanjo temperaturo. Takrat so vsi termostatski ventili povsem odprti, čeprav so na poziciji 3 (ali malo več). Ko se, zaradi sonca skozi okna ali zaradi peke kruha, nekaj prostorov segreje in nekaj termostatskih ventilov zapre, nič hudega. Obtočna črpalka ogrevanja, ki je prilagodljiva, se začne malo počasneje vrteti, manjši odjem toplote pa spozna tudi toplotna črpalka in prilagodi svoje delovanje potrebam stavbe. Še vedno pa ogreva po nastavljeni krivulji, ne zniža niti zviša temperaturnega režima delovanja.

Priprti termostatski ventili na radiatorjih ne vplivajo na krivuljo ogrevanja toplotne črpalke, vendar zmanjšajo rabo energije. TČ, ki deluje po sistemu on-off, bo imela daljše premore, inverterska pa se bo malo počasneje vrtela. Posledično bo manjša raba energije za ogrevanje stavbe, toplotna črpalka pa bo manj obremenjena. Dvojna korist.

Termostatski ventili Jih znate uporabljati, ali jih le po občutku vrtite levo in desno?