Nedavno je Združenje za energetsko učinkovitost Slovenije predstavilo novo brošuro Nova energija za nove čase, ki je namenjene spodbujanju energijske učinkovitosti v večstanovanjskih blokih. V združenju so prepričani, da se na tem področju lahko veliko naredi. V brošuri so se omejili na štiri možne, po njihovem mnenju učinkovite ukrepe: postavitev sončne elektrarne na streho bloka, vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode, postavitev polnilnice za električne avtomobile in vgradnjo nadzorovanega prezračevalnega sistema. 

Primerjava električnega grelca in toplotne črpalke

Za vgradnjo toplotne črpalke za pripravo tople vode, je projektant strojnih inštalacij Andrej Jordan iz omenjenega združenja pripravil in predstavil oceno prihrankov. 

Foto: Saša Despot bloki

Predvidel je objekt s 24 stanovanji, ki ima štiri etaže in tri stopnišča. V posameznem stanovanju naj bi, glede na statistične podatke, v povprečju živeli po 2,5 osebi, vsaka oseba pa naj bi na dan porabila približno 50 litrov vode, ogrete iz 15 na 60 stopinj Celzija. Med izhodiščnimi podatki je še predpostavka, da se zdaj v vseh stanovanjih voda ogreva z električnimi grelniki, bojlerji, ki imajo zaradi starosti in oblog vodnega kamna 30-odstotne toplotne izgube. 

Ocenil je tudi vrednost naložbe v toplotno črpalko in novega razvoda do posameznih porabnikov tople vode, ki znaša 52.800 evrov. Od tega približno polovico pomeni cena kakovostne toplotne črpalke, polovica pa izvedba novega razvoda od hranilnika toplote do posameznega odjemalca.

Električni bojler s 70-odstotnim izkoristkom za segrevanje 50 litrov vode na 60 stopinj Celzija porabi 3,75 kWh elektrike. Če to pomnožimo z 2,5 stanovalca, je dnevna poraba 9,375 kWh oziroma 281 kWh na mesec. V vseh 24 stanovanjih torej za pripravo tole vode porabijo približno 81.000 kWh na leto.

Pretvorjeno v ceno elektrike to znaša 45 evrov (0,16 evra/ kWh) na mesec ali 540 evrov na leto. V bloku torej račun za elektriko za ogrevanje sanitarne vode 12.960 evrov.

Ogrevanje vode Toplotna črpalka ali bojler za toplo vodo?

Letni prihranki so veliki, naložba se vrne v šestih letih

Po vgradnji toplotne črpalke je izračun drugačen. Koliko bi porabili elektrike in koliko bi prihranili, pa je odvisno od tega, kolikšno je letno grelno število toplotne črpalke in cene električne energije v naslednjih 15 do 20 letih, kolikor naj bi bila življenjska doba naprave. Ob predpostavki, da je letno grelno število 3, bi poraba elektrike padla na 27.000 kWh, strošek pa na 4320 evrov. Če bi bilo letno grelno število 5, bi poraba elektrike padla na 16.200 kWh, strošek elektrike pa na 2592 evrov. Avtor izračuna je pri končnih stroških upošteval še stroške vzdrževanja sistema s toplotno črpalko, ocenil jih je na 1200 evrov na leto. 

Tako bi stanovalci v bloku v prvem primeru (grelno število 3) na leto stroške za pripravo tople vode zmanjšali za 7440 evrov, če bi bilo grelno število 5, pa kar za  skoraj 9200 evrov. Posamezno gospodinjstvo na leto strošek za ogrevanje sanitarne vode znižalo za 360 oziroma v drugem primeru za  dobrih 340 evrov. Naložba bi se jim v prvem primeru povrnila v sedmih letih, v drugem primeru pa v nekaj manj kot šestih letih. 

Izračuni so seveda informativni, saj je lahko konkretna naložba v toplotno črpalko lahko tudi nižja ali višja, odvisno od razmer v posameznem bloku in odločitev etažnih lastnikov.

Foto: Profimedia Sanitarna toplotna črpalka Namestitev toplotne črpalke je relativno preprosta

 „Postavi se izbrana naprava, izvedejo se strojne in elektroinštalacije, povezave potrebnih naprav, po vertikali po stopnišču razvod tople vode do posameznega stanovanja. V stanovanje se topla voda pripelje do obstoječega električnega grelca in poveže z obstoječim razvodom tople vode do porabnikov (pip). Toplotna črpalka zrak-voda se namesti na primerno lokacijo ob objektu, hranilnik tople vode in črpalke pa v skupni prostor. Toplotne črpalke voda-voda ali geosonda-voda pa se lahko namestijo v objektu,“ pojasni Andrej Jordan.

Ob tem pa poudari, da je pred izvedbo nujno treba narediti kakovosten načrt inštalacij in izvedbeni načrt. Sistem je treba načrtovati tako, da imajo vsa stanovanja dovolj tople vode, da deluje zanesljivo, vsi lastniki stanovanj pa morajo občutiti prihranke, kar pomeni, da je treba toplo vodo obračunavati po porabi. 

Topla voda „Bojler smo zamenjali s toplotno črpalko, zdaj imamo kup težav“

Na Jesenicah na leto prihranijo tudi 7000 evrov in več

Dobre izkušnje s toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode v praksi imajo v bloku na Jesenicah. Vgradili so jo pred sedmimi leti, stroške za toplo vodo pa so zmanjšali iz prejšnjih 11.000 evrov na mesec na 3000 evrov. Prihranki so nekoliko odvisni od navad stanovalcev, račun za toplo vodo namreč ni vedno enak. Kakšno leto je zgolj 2800 evrov, drugo pa 3300, pojasni Brane Zajović, predstavnik lastnikov.

Naložbo v toplotno črpalko so financirali iz sredstev rezervnega sklada, v letu pred vgradnjo, so vplačila precej povečali in v tem času zbrali 7000 evrov, pove Brane Zajović. Nekaj so v skladu že imeli, tako da so skupaj zbrali 14.800 evrov, 20 odstotkov pa so dobili nepovratnih spodbud od Eko sklada, kar je zadostovalo, da so brez kreditov plačali naložbo. Ta se jim je že zdavnaj povrnila. 

Več o učinkoviti rabi energije najdete tukaj.

Energija in okolje Ambiciozni načrti, ki bodo odnesli kotle na kurilno olje