Davčna politika na področju nepremičnin je v strokovnih krogih ves čas aktualna tema. Ena od pomembnih tem na zadnjem posvetu o nepremičninah je bila tudi obdavčitev najemnin. 

Sodelujoči so se strinjali, da bi morala državo oblikovati jasno davčno politiko na tem področju, potem pa jo stabilizirati, da bo predvidljiva. Vsako letno spreminjanje stopenj obdavčitve ni niti rešitev niti ustrezno davčno okolje. Po novem letu bomo dobili že tretjo obdavčitev najemnin v treh letih. Strinjali so se tudi, da je treba efektivne davčne obremenitve najemnin znižati, najemni trg pa ustrezno urediti. 

Predlog davkov Tretja sprememba v treh letih, tako bodo najemnine obdavčene po novem

Davčna politika ne sme biti namenjena le polnjenju državnega proračuna, temveč mora imeti konkretne učinke na trgu najemnin. Ta namreč ni zadostne urejen in ne deluje. 

Ena od večjih težav na najemnem trgu je prijavljanje nižjih dohodkov iz naslova najemnin in oddajanje na črno, ko najemodajalci dohodkov iz najemnin sploh ne prijavijo. Kot je povedal Marko Novak iz Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI slovenski zavezanci kot fizične osebe za potrebe odmere davka prijavijo za približno 40 odstotkov nižje najemnine kot so tržne. 

Davkov bi lahko bilo za 30 milijonov več

Ocenjuje, da se zaradi tega v proračun na leto steče od 25 do 30 milijonov evrov manj davkov, kot bi se, če bi vsi prijavili realne oziroma tržne najemnine. Davčnih prilivov iz naslova najemnin je na leto približno 60 milijonov evrov. Te prilive je treba povečati, vendar ne z dvigom davčnih stopenj. 

Država bi morala sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi preprečila prijavno nižjih prihodkov iz naslova najemnin, predvsem pa onemogočila oddajanje na črno. 

Vzpostaviti je treba evidenco najemnih stanovanj

Marko Novak zato predlaga vzpostavitev centralnega portala evidence najemnih stanovanj. Naslednji korak pa naj bo uvedba minimalne priznane najemnine po posameznih območjih, ki bi služila kot podlaga za obračun davka, če bi bila z najemno pogodbo določena nižja najemnina.

Uskladiti bi morali tudi baze podatkov o najemnih stanovanjih z bazo podatkov o začasnih in stalnih prebivališčih, s čimer bi onemogočili prijavo bivališča tretjim osebam, če bivališče ni v bazi podatkov najemnih stanovanjskih nepremičnin. Tako bi bistveno povečali davčne prilive, hkrati pa bi sčasoma disciplinirali tiste, ki ne prijavljajo realno zaračunane najemnine in tiste, ki sploh ne prijavljajo najemnin, je prepričan Novak. 

Obenem bi dobili zelo kakovostno evidenco najemnih stanovanj v Sloveniji, ki je nujna, če želimo spremljati gibanja na tem trgu ter služijo kot osnova za izvajanje korektivnih ukrepov, je še dodal v svoji razpravi.  

Nepremičninski trg Kaj se dogaja z najemninami, se oddajanje stanovanj sploh še splača?

Najemodajalci in stanovanja naj bodo registrirani

Edo Pirkmajer iz Združenja lastnikov nepremičnin se strinja, da imamo Sloveniji izjemno neučinkovit davčni sistem, zaradi česar zberemo izjemno malo davčnih prihodkov na področju najemnin. Po njegovem mnenju bi morali najemodajalstvo opredeliti kot gospodarsko dejavnost in jo ustrezno regulirati. Najemna stanovanja bi morali registrirati, tako, da bi se lahko oddajala le registrirana stanovanja, oddajali pa bi jih lahko le registrirani najemodajalci. 

Zaradi različnega obdavčevanja tistih, ki oddajajo kot samostojni podjetniki, in fizičnih oseb, ki je bolj ugodno za prve, bi morali davčne statuse obeh izenačiti. Najemodajalci, ki so gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki so z davkom namreč bistveno manj obremenjeni kot fizične osebe. Posledice visoke obdavčitve najemnin za fizične osebe pa so nizko število zasebnih najemnih stanovanj in visoko število praznih in t. i. uporabniških stanovanj, je še povedal Pirkmajer