To morate vedeti, preden se lotite sajenja vrtnin

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Vse rastline imajo dobre in slabe sosede. Poleg tega je smiselno upoštevati načelo kolobarjenja, da zemlje ne izčrpamo prehitro.
Oglej si celoten članek

Vsak dober vrtnar se, še preden se loti dejanskega dela, loti zasnove vrta. Poleg najbolj ugodne lege za posamezne vrste zelenjave in vedenja, koliko in kakšno gnojilo potrebuje posamezna rastlina, je pomembno tudi, katere rastline so si med seboj dobre in katere slabe sosede. Tako namreč rastline izkoristijo hranilne snovi, ki jih med rastjo proizvajajo njihove sosede. Poleg tega lahko s to metodo prihranimo precej prostora, saj lahko npr. solato sadimo kar med paradižnike in posledično zanjo ne potrebujemo dodatne gredice.

Foto: Žurnal24 solata Dobro je tudi, da vrtnine rastejo v sožitju s cvetlicami in zelišči, saj ta privabljajo koristne živali na vrt in obenem odganjajo škodljivce. Nekateri vrtnarji pravijo celo, da lahko določene kombinacije rastlin vplivajo na boljši okus pridelka.

Za najbolj prilagodljivo velja solata, ki ima izredno malo slabih sosedov, poleg tega pa tudi sama večinoma dobro vpliva ne druge rastline. Precej bolj težavna za umestitev na vrt sta paradižnik in paprika, pa tudi krompir in zelje znata marsikomu pri načrtovanju gredic povzročati precej preglavic.

Kolobarjenje: Zemlji je treba dati čas, da si opomore

Drugo, prav tako pomembno načelo, pa je kolobarjenje oziroma rotiranje rastlin po vrtu. Rastline namreč izkoristijo različne snovi v prsti, zato lahko vrtna tla hitro opustošimo, če več let zapored na enako mesto sadimo določeno rastlino. 

Za fižol in grah denimo velja, da v zemljo spuščata dušik, ki ga rastline nujno potrebujejo za uspešno rast. Zato je v tla, kjer sta prejšnjo sezono rastla fižol ali grah, smiselno posaditi bolj "požrešne" rastline, ki za rast porabijo več dušika, denimo cvetačo, brokoli in kolerabo.

Vrtnine je najbolj smiselno kombinirati in rotirati na vrtu glede na botanično družino:

  • Metuljnice (fižol, bob, grah itd.)
  • Križnice (zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, koleraba itd.)
  • Košarice (solata, regrat, radič)
  • Razhudniki (paradižnik, paprika, krompir itd.)
  • Bučnice (buče, bučke, kumarice, lubenice itd.)
  • Čebulnice (čebula, česen, por itd.)
  • Kobulnice (korenček, peteršilj, janež itd.) 
  • Lobodovke (špinača, blitva, rdeča pesa itd.)

Rastline iz enake družine naj vsaj dve leti ne bi ponovno sadili na enako mesto na vrtu. Zagotovo je za tovrstno organizacijo vrta potrebno veliko časa in razmisleka, a se nam, kot trdijo mnogi vrtnarji, ves trud kmalu povrne z obilnim in zdravim pridelkom.

 

Otroci Ne jezite se, če pohodijo kakšno zelenjavo

dezurni@zurnal24.si

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.