V javnosti se že dlje pojavljajo pozivi, da Slovenija ne bi smela izvažati elektrike in iz uvoza kupovati dražje. Vrstijo se tudi pozivi, da električna energija ne bi smela biti tržno blago, cene katerega se glede na ponudbo in povpraševanje oblikujejo na trgu.  
Vse našteto bi lahko vsaj omejilo rast cen električne energije, če že ne občutno znižalo. Rezultat tega, pa bi bile lahko precej nižji zneski na položnicah za elektriko, ki so januarja spet poskočili.  

Na pozive so se na portalu Predlagam vladi odzvali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). 

Elektrika je tržno blago, kar je prednost in ne slabost

Slovenija je del Evropske unije, električna energija je v EU tržno blago, pravijo. Električno energijo je treba proizvesti, nekdo mora vložiti denar v to proizvodnjo. Vlagatelj upravičeno pričakuje, da se mu bo naložba povrnila, svojega proizvoda torej ne more podarjati, ampak ga trži, na trgu, kjer nastopajo tudi drugi konkurenti. Konkurenca pa ohranja ceno na najnižjem možnem nivoju. Poleg stroškov nalžbe so tu še stroški goriva, vzdrževanja in obratovanja. Tako na MOPE pojasnjujejo, zakaj je električna dobrina tržno blago. 

Zapiranje električne energije v državne meje, tako MOPE, je v popolnem neskladju s pravili enotnega evropskega trga. Ta na splošno, ne le za električno energijo, še najbolj koristi majhnim članicam, kot je Slovenija. "Zapiranje električne energije v državne meje pa je v nasprotju tudi z vitalnim interesom Slovenije po zanesljivi in konkurenčni oskrbi z električno energijo," še pravijo.

Če trg električne energije v Sloveniji in EU ne bi deloval, bi torej tvegali še višje cene in možnost neredne oskrbe. "Vse evropske države več ali manj s proizvodnjo pokrivajo svojo porabo, tudi Slovenija. A le, če gledamo letno porabo in letno proizvodnjo. V posameznih obdobjih in urah države veliko izvažajo in uvažajo, tudi Slovenija. Države tako druga drugi omogočajo veliko večjo zanesljivost oskrbe in veliko nižjo ceno te oskrbe, kot če bi vsaka država električno energijo zagotavljala sama zase. To pa je seveda mogoče le, če imamo delujoč enotni trg z električno energijo."

Ne gre le za naključne razloge (suša, vročina, okvare v elektrarnah), pogosto je uvoz cenejši od lastne proizvodnje. Praviloma vedno delujejo najcenejše elektrarne, šele ko te ne morejo zadovoljiti povpraševanja, se vključijo dražje. Najdražje so plinske elektrarne, ki v času največje porabe običajno določajo tržno ceno elektrike. "Ta optimizacija se dogaja na nivoju celotne Evrope, ne le na nivoju posameznih držav, kar je dobro predvsem za odjemalce, ki imajo tako vedno najnižjo možno ceno. Pri tem nobena država ne more drugih izsiljevati in za izvoz predpisovati drugačne cene kot zase," pravijo na MOPE.

Vse države izvažajo in uvažajo, ne le Slovenija

Na trgu konkurenca tako ohranja cene najniže, kot je mogoče, določa pa jih razmerje med ponudbo in povpraševanjem po principu marginalne cene, in ne lastni stroški proizvajalcev. Za Slovenijo je uvoz pogosto edina ali pa cenejša možnost, ko so elektrarne v remontu ali okvari in ko v rekah ni veliko vode. "So pa zelo pogosta tudi obdobja, ko Slovenija elektriko izvaža, s tem veliko zaslužijo predvsem elektrarne, ki imajo lahko višje dobičke, ki jih pobere lastnik, to je država, kar je dobro za davkoplačevalce."

Država je lahko lastnica družb, ki proizvajajo ali tržijo električno energijo, a te družbe se morajo držati zakonske ureditve, enako kot zasebne družbe. "Če je država vložila državni (davkoplačevalski) denar v elektrarne, ga morajo te v korist države oziroma davkoplačevalcev povrniti s prodajo proizvoda, enako kot zasebne družbe."

Kaj se je s cenami dogajalo v zadnjih letih

Če je konkurenca na trgu tista, ki odjemalcem zagotavlja najnižje možne cene električne energije, pa je vprašanje, zakaj so te tako visoke oziroma toliko višje, kot so bile še nedolgo tega. 

"Statistika kaže, kako je maloprodajna cena električne energije padala od leta 2009 do 2017, samo zaradi delovanja konkurence med dobavitelji," odgovarjajo na MOPE in orišejo, kaj se je s cenami dogajalo od leta 2017 naprej. Takrat je bila maloprodajna cena za gospodinjstva najnižja, okrog 55 €/MWh. "To je bila cena, ki je bila dolgoročno nevzdržna, saj ni omogočala naložb v proizvodnjo električne energije."

Do srede 2021 se je cena višala do 68 €/MWh, potem pa se je zaradi pregrevanja gospodarstva po koncu epidemije začel strm dvig cen, ki se je zaradi ukrajinske krize nadaljeval v letih 2022 in 2023, ko so maloprodajne cene dosegle vrh, za gospodinjstva pri 105 €/MWh.

"V letu 2022 pa bi se zaradi krize zvišala do približno 200 €/MWh, če vlada cen za gospodinjstva ne bi omejila na približno 100 €/MWh, kar je še vedno približno dvakrat dražje, kot je bilo leta 2017," pravijo in dodajajo, da "tudi ta omejitev ni padla z neba: država mora dobaviteljem razliko med nabavno in prodajno ceno izplačevati iz proračuna, tega pa ravno tako polnijo davkoplačevalci. Tak ukrep je torej lahko le začasen, saj zaradi navidezno nižje cene porabimo več elektrike, ki pa jo moramo prek davkov na koncu ravno tako plačati po tržni ceni."

V drugi polovici 2023 in v začetku 2024 so veleprodajne cene padle, maloprodajne bodo temu padcu sledile nekoliko hitreje pri industriji in nekoliko počasneje pri gospodinjstvih. 

Cene so bile prenizke

V zadnjem času smo priča izredno velikemu padcu cen električne energije na veleprodajnih trgih, ki se v tem trenutku gibljejo okrog 70 do 80 €/MWh. Na MOPE upajo, da se bodo po zaključku krize maloprodajne cene ustalile med 100 in 150 €/MWh, kar bi moralo zadoščati za naložbe v nove nizkoogljične proizvodne vire in v shranjevalnike energije, ki bodo potrebni zaradi velikega deleža nepredvidljivih obnovljivih virov. "Prenizke cene iz let od 2009 do 2017 se verjetno še vrsto let ne bodo več pojavile."

Kljub vladni omejitvi maloprodajne cene elektrike in oprostitve dela prispevkov (OVE in SPTE) pa cene niso več tako nizke, kot so bile pred letom 2021.

Tudi stroka je precej enotna v oceni, da so bile nizke cene pred letom 2021 prenizke za naložbe v proizvodnjo električne energije. Vse države članice so obilno spodbujale naložbe v obnovljive vire, kar se je poznalo pri omrežnini in pri davkih, ne pa v ceni energije. Potem ko se je kriza končala, pričakujejo, da se bodo cene ustalile na nivoju, ki bo omogočal naložbe v nove vire, ki jih ob zapiranju visokoogljičnih virov zelo potrebujemo.

Visok dvig v letih 2021 in 2022 po navedbah MOPE ni posledica špekulacij na trgu, ampak realnih dogodkov, ki so pretresli cel svet, ne le Evrope: epidemije in zagona po epidemiji ter ukrajinske krize. "Nadzorne institucije EU so zelo podrobno analizirale trgovanje na borzah v kriznem času in niso odkrile kakšnih bistvenih špekulacij." Na MOPE pravijo, da vse to kaže na to, da trg z električno energijo v EU deluje. 

dezurni@styria-media.si