Ko govorimo o trajnostni gradnji, kar je v zadnjem času vse pogosteje, saj se na nacionalni in evropski ravni pospešeno sprejemajo strategije, načrti in predpisi za trajnostni razvoj, običajno govorimo o energiji. O njeni čim manjši rabi, o učinkoviti rabi, o izkoriščanju obnovljivih virov energije. Govorimo tudi o izpustih toplogrednih plinov, ki jih moramo nujno zmanjšati, a ponovno v povezavi z energijo.
Zelo malo pa govorimo o materialih, ki jih proizvajamo in vgrajujemo v sodobne energijsko varčne hiše. Redki se sprašuje, koliko ti materiali, ki jih uporabljamo za toplotno izolacijo hiš, pa proizvodnjo oken in vrat, za talne in stenske obloge, tehnologijo, obremenjujejo okolje pri proizvodnji, s transportom do gradbišča in kasneje, ko jih bo treba zavreči.
Kakšna je naravna hiša?
V manjšini so tisti, ki ne spregledajo tega dejstva in se odločijo za povsem naravno gradnjo. Kaj to pomeni? Povsem naravna hiša je zgrajena iz lesa, ilovice, slame, konoplje, lesnih vlaknenk, trstike, apnenih ometov. Materialov, ki jih najdemo v bližini večine gradbenih parcel, in ki so pred vgradnjo minimalno obdelani.
A obremenjevanje okolja z ogljikovim dioksidom ni edini razlog, da se odločijo za naravne materiale. Še pomembnejši je ta, da so hiše, zgrajene iz njih, prijetne, tople, zdrave. Imajo najboljšo bivalno klimo, same uravnavajo vlago, absorbirajo in oddajajo temperaturo v prostoru. Čeprav gradbeni fiziki sovražijo ta izraz, „dihajo“. V resnici to pomeni, da so njihove stene difuzno odprte, s čimer omogočajo prehod vodne pare iz prostora ven in nasprotno, odvisno od tega, kje je vlage preveč oziroma premalo.
In cena?
Ta je pri gradnji hiše vedno izjemno pomembna. „Kolikšna bo, je odvisno od številnih dejavnikov, a tako počez lahko rečemo, da je cena na ključ narejene prefabricirane naravne hiše, stene katere so polnjene s stisnjenimi balami slame, primerljiva s klasičnimi montažnimi hišami, ki imajo vgrajeno na primer izolacijo iz lesnih kosmičev, lesnih vlaknenk ali celuloze, ter nekoliko dražja od zidane hiše, klasično izolirane z ekspandiranim polistirenom ali kameno volno. Lahko pa je cena tudi bistveno nižja od drugih hiš, če se gradnje lotimo sami oziroma ob pomoči strokovnjakov neposredno na gradbišču,“ pojasni arhitekt Robert Veselko, ki je zasnoval več naravnih hiš.
Dokaz za poceni gradnjo je na primer hiša na Dolenjskem. Za gradnjo sta lastnika porabila le 20.000 evrov, kar je izjemno malo, res pa je, da sta v hišo vgradila tudi že rabljene materiale in veliko večino dela opravila sama.
Lesen okvir z naravnim polnilom
V osnovi imajo naravne hiše lesen okvir, ki je sestavljen iz prečnih in vzdolžnih lepljenih nosilcev in vezi. Mednje se lahko vstavijo stisnjene bale slame, lahko pa se odločimo tudi za lesne vlaknenke ali bale konoplje. Polnilo deluje kot toplotna izolacija, ki z drugimi elementi zagotavlja nizkoenergijski ali celo pasivni standard.
Obod hiše postavimo na betonsko temeljno ploščo, tako da najprej naredimo leseno konstrukcijo, ki jo potem polnimo z izolacijo. Pri tem je treba vedeti dvoje. „Polnilo se ne sme zmočiti, zato moramo ujeti daljše obdobje suhega vremena. Pozorni pa moramo biti tudi na to, da so bale dovolj stisnjene,“ opozori Robert Veselko.
Apnena ali lesena fasada
Zunanje stene se potem, ko jih na gradbišču sestavijo skupaj, zaščitijo s paroprepustno folijo in na zunanji strani omečejo. Uporabimo lahko apnen omet, ki se mu lahko dodata perlit in penjeno steklo, s čimer še povečamo toplotno izolativnost. Kot podlaga se lahko uporabi trstično pletenje. Tak omet se suši približno šest mesecev, po enem letu pa ga lahko pobarvamo z zelo paroprepustno barvo v želenem odtenku.
Druga možnost je, da se odločimo za leseno prezračevano fasado. V tem primeru se na steno najprej pritrdijo leseni distančniki, med njih pa se nanese ilovica. Na distančnike se potem pritrdijo deske, največkrat macesnove, ki se jih ne premazuje z zaščitnimi sredstvi, temveč se s časom naravno zaščitijo s patino in se značilno sivo obarvajo.
Tudi v notranjosti le naravni materiali
Na notranji strani se steno neposredno omeče z dvema do tremi sloji ilovnatih ometov, lahko pa se dele sten obloži tudi z lesom.
Podobno so sestavljene tudi notranje predelne stene, le da so tanjše, ter tudi medetažna plošča in ostrešje. To je z obeh strani zaprto z deskami, na zgornji strani pa sledita prezračevalni kanal in strešna kritina. Predelne stene so lahko polnjene s konopljo ali lesnimi vlaknenkami, nanje pa se namesti pletenje trstičja, ki je dobra podlaga za izdelavo ilovnatih ometov.
Leseno stavbno pohištvo in malo tehnologije
Sledi še vgradnja stavbnega pohištva, ki se ga vgradi v pred pripravljene lesene okvire v steni. Vrata ter okviri in krila oken so seveda leseni, lahko je to macesen ali smreka, ki so lahko oljeni ali pa ostanejo nezaščiteni in posivijo. Imajo lahko dvojno ali trislojno zasteklitev. Prva bo pozimi prepuščala več toplote v prostor, zaradi česar za ogrevanje potrebujemo manj energije. Mora pa biti hiša arhitekturno zasnovana tako, da notranjost poleti ščiti pred vdorom sonca in pregrevanjem.
Hiša je v celoti narejena iz lesa, ilovice, apna, slame ali katerega drugega naravnega izolacijskega materiala. Vse skupaj pa tvori difuzno odprt sistem, s katerim hiša sama uravnava temperaturo in vlago, pri čemer imajo zelo pomembno vlogo prav ilovnati ometi, ki imajo celo sposobnost odstranjevanja neprijetnih vonjav.
Značilnost hiš z ilovnatimi in apnenimi ometi je tudi organska oblika. Vogali sten, okenskih in vratnih špalet so namreč zaobljeni, ostri robovi se pojavijo le tam, kjer sta dve steni, ki se stikata, obdani z lesom. Zaobljene oblike ustvarjajo v hiši vtis mehkobe, zato je občutek bivanja še toliko bolj prijeten. Posebno vzdušje ustvarjajo tudi zemeljski toni, značilni za ilovnate omete in les.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Kolk vidim je samo lesa za nekje ta keš
To je to. Taka gradnja tudi ne pregreva zunanjosti poleti in podhlaja pozimi. Brez toplotnih črpalk, talnih in radiatorskih sistemov …