Cene stanovanj in hiš so se v prvem polletju zvišale za največ od leta 2007, ko je Geodetska uprava RS (Gurs) začela sistematično spremljati te podatke. Cene rabljenih stanovanj so se v primerjavi z drugim polletjem 2021 zvišale za 12 odstotkov, stanovanjskih hiš pa za osem odstotkov.

Na visoko rast so po navedbah Gurs iz polletnega poročila poleg razmeroma velikega povpraševanja vplivali predvsem še vedno premajhna ponudba novogradenj, občutna rast gradbenih stroškov in visoke cene zemljišč za gradnjo. Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem letošnjem polletju glede na drugo lansko zmanjšalo za tri do štiri odstotke.

Trg je dosegel vrh, prhaja v fazo ohlajanja

"Kaže sicer, da je slovenski nepremičninski trg že dosegel vrh nepremičninskega cikla in da prehaja v fazo upočasnitve oz. ohlajanja trga. Glede na to, da se je v Ljubljani že v drugi polovici leta 2021 število realiziranih transakcij s stanovanji zmanjšalo za skoraj 20 odstotkov in da je v prvi polovici letošnjega leta prišlo do upada števila transakcij s stanovanji na ravni države, ki ga potrjujejo tudi preliminarni podatki za zadnje tri mesece, je tudi v prihodnje pričakovati postopno podaljševanje časa prodaje in nadaljnji upad prodaje stanovanj in hiš, na vseh območjih države," so v poročilu, objavljenem oktobra, zapisali na geodetski upravi.

Pričakovali so namreč, da se bo zaradi visokih cen nepremičnin, nadaljnjega zviševanja obrestnih mer in dražitve stanovanjskih kreditov gotovo zmanjšalo tudi plačilno sposobno povpraševanje.

"V zadnjem času se že kažejo prvi znaki umirjanja cen stanovanj v največjih mestih. Ko pa bo ponudba novih stanovanj, ki so trenutno v gradnji, presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bodo začele kopičiti zaloge neprodanih novih stanovanj, bodo začele padati tudi cene stanovanjskih nepremičnin," so menili na Gurs.

Jeseni so cene še vedno rasle, vrednost poslov pa je upadla

Zadnji podatki statističnega urada so za tretje četrtletje letos, ko so bile cene stanovanjskih nepremičnin na četrtletni ravni višje za 2,4 odstotka, na letni pa za 15,4 odstotka. V drugem četrtletju je bila rast 3,5- in 15,6-odstotna.

V tretjem četrtletju so se najbolj podražile nove hiše, na četrtletni ravni za skoraj petino, na letni pa za skoraj četrtino. Nova stanovanja so se bolj kot rabljena podražila na četrtletni ravni, na letni ravni pa je bila rast cen rabljenih stanovanj višja.

Vrednost poslov je upadla. Vsi zabeleženi posli s stanovanjskimi nepremičninami v tretjem četrtletju so bili vredni 385 milijonov evrov, kar je 14 odstotkov manj kot v drugem četrtletju in pet odstotkov manj kot v tretjem četrtletju lani.

Pod streho Cene so spet rekordno zrasle

V Ljubljani za 15 odstotkov manj poslov, cene pa enake

V tretjem četrtletju, za katero so zadnji znani podatki, se je trend zmanjšanja prodaj stanovanj in ustavljanja rasti cen nadaljeval, so ocenili v družbi Arvio, ki se ukvarja z analizo nepremičninskega trga.

V Ljubljani je po njihovih podatkih število poslov padlo za več kot 15 odstotkov, cene pa so ostale na ravni drugega četrtletja, pri okoli 3900 evrih na kvadratni meter.

Zelo velik upad števila poslov je tudi na Obali, kjer se je število poslov zmanjšalo za več kot 20 odstotkov, cene pa tudi tam ostajajo praktično enake kot v preteklem obdobju. V preostalih večjih krajih število prodaj ne pada tako drastično, cene pa stagnirajo, so dodali. 

Foto: Saša Despot stanovanja

Rast stanovanjskih posojil se je precej zmanjšala

Obseg posojil gospodinjstvom se je do oktobra letos še povečeval, rast je poganjalo predvsem povečanje obsega stanovanjskih posojil, ki pa se je v drugem polletju začelo umirjati. V drugi polovici leta do oktobra je povprečni mesečni prirast teh posojil znašal 55 milijonov evrov in je bil manjši od lanskega v enakem obdobju in od mesečnega povprečja prve polovice leta, v zadnji objavljeni mesečni informaciji o poslovanju bank ugotavlja Banka Slovenije.

Banke so imele konec oktobra v bilancah za 8,06 milijarde evrov stanovanjskih posojil, kar je 11 odstotkov več kot leto prej. S tem je bila medletna rast visoko nad evropskim povprečjem, ki je znašalo 4,8 odstotka.

Stanovanjska posojila se od pomladi dražijo

Po podatkih Banke Slovenije se povprečne obrestne mere za nova stanovanjska posojila s fiksnim obrestovanjem postopoma zvišujejo od aprila, za tista s spremenljivim obrestovanjem pa od julija.

Povprečna fiksna obrestna mera za nova stanovanjska posojila je oktobra znašala 3,1 odstotka (šestmesečno povprečje od novembra 2021 do aprila 2022 je bilo 1,7 odstotka), povprečna spremenljiva pa 3,2 odstotka (šestmesečno povprečje od februarja 2022 do julija 2022 je znašalo 1,6 odstotka).

"Povpraševanje po posojilih gospodinjstvom se je v tretjem četrtletju močno zmanjšalo. Banke so med dejavniki izpostavile splošno raven obrestnih mer in obete za stanovanjski trg. Večje število bank pričakuje dodatno zmanjšanje stanovanjskih posojil v zadnjem četrtletju leta 2022, medtem ko le nekaj bank pričakuje zmanjšanje povpraševanja po potrošniških posojilih," pravijo v centralni banki.

V prvih mesecih 2023 premikov cen ne bo

Tudi v Arviu ugotavljajo manj povpraševanja po posojilih. "Glede na informacije, ki jih dobivamo s trga, se je povpraševanje po kreditih zmanjšalo. Na to vplivata predvsem dva dejavnika: podražitev stanovanjskih posojil in relativno visoke stopnje rasti cen nepremičnin, ki smo jih beležili v zadnjem obdobju," je za STA povedala ustanoviteljica Arvia Ajda Kaluža.

Oba razloga bosta po njenih besedah vplivala tudi na investicijsko povpraševanje po nepremičninah. Določen delež nakupov nepremičnin pa bo predstavljal investicijski nakup nepremičnine kot sredstva, ki v inflacijskih razmerah lahko predstavlja varno naložbo, je dodala.

Za prihodnje obdobje je glede na trende, izkušnje iz drugih držav in izkušnje iz preteklih let mogoče sklepati, da bo prometa manj, pri cenah, ker se na takšne spremembe na trgu odzivajo počasneje, pa večjih premikov v prvih mesecih verjetno ne bo, je dejala Kaluža.

Slovenija Kriza? S slovenskimi nepremičninami pa se dogaja tole