Na novembrski konferenci o energijski učinkovitosti, ki jo je organiziralo CER partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, so v ospredje postavili energijsko učinkovitost stavb.
Najprej manjša raba energije, potrem obnovljivi viri
Sodelujoči, med njimi predstavniki gospodarstva, Eko sklada in mreže EnSvet, Centra za energetsko učinkovitost IJS in lokalnih skupnosti, so se strinjali, da je treba v stavbah rabo energije najprej zmanjšati, šele potem se lahko posvetimo zelenim oziroma obnovljivim virom energije in energijsko učinkovitim tehnologijam.
Torej ni dovolj, da zgolj zamenjamo zastarelo ogrevanje z novim bolj učinkovitim in fosilni energent z obnovljivimi viri energije. Bistveno je, da najprej zmanjšamo potrebe po energiji v stavbi.
Kratkoročni in dolgoročni ukrepi
Izpostavili so, da lahko manjšo rabo energije v stavbah dosežemo s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi. Kratkoročni ukrepi so učinkoviti, hkrati pa preprosti in finančno ugodni. Med njimi so izpostavili toplotno izolacijo podstrešja, s čimer lahko dosežemo do 20 odstotkov prihrankov, in izolacijo stropa, zaradi česar bodo prihranki od 10 do 15 odstotkov.
„Enostavno je tudi upravljanje z gretjem, na primer, da ne ogrevamo prekomerno ampak, da zmanjšamo temperaturo ogrevanja na toliko, kolikor zares rabimo, učinkoviti so tudi organizacijski ukrepi, kot so redno ugašanje računalnikov, ko zaposleni zaključijo z delom, in manjše temperaturne in obratovalne nastavitve bojlerjev, pozabiti pa ne smemo na spremembe obnašanja uporabnikov stavb, začeti moramo tudi spremljati rabo energije in ne samo stanja na položnicah,“ je v povzetku konference napisal organizator.
Financiranje je treba spremeniti
Med dolgoročnimi ukrepi izpostavljajo investicije v boljši izolacijski ovoj cele stavbe, priprava konkretnih načrtov, ki izkorišča energijo pridobljeno iz obnovljivih virov, financiranje ukrepov Eko sklada in vztrajno osveščanje ljudi.
Sodelujoči so se strinjali, da predvsem na področju financiranja naložb v večjo energijsko učinkovitost stavb obstaja nekaj ovir. Treba bi bilo prevetriti sisteme podeljevanja subvencij in izplačil, posebno tistih, ki izhajajo iz dolgoročnih ukrepov in investicij. Izpostavili so problematiko „različnih višin spodbud Eko sklada, kar pa promovira ene ukrepe bolj kot druge, slabost tega je gotovo, da tako nastavljene finančne spodbude zmanjšujejo učinkovitost ukrepov, ki bi se morali izvesti najprej.“
V nadaljevanju so zato predstavili nekaj konkretnih predlogov za pospešitev energijske učinkovitosti stavb.
Višje subvencije Eko sklada in dohodninska olajšava
Subvencije za energijsko učinkovitost, ki jih izplačuje Eko sklad bi v prihodnje morale biti višje. Glede na poslovne prakse v tujini, ocenjujejo, da bi te morale biti od 40 do 60 odstotkov, saj so tako najbolj učinkovite. Trenutna višina, 20 odstotkov vrednosti naložbe, po mnenju sodelujočih vzpodbuja sivo ekonomijo. Izvedba brez računa namreč ravno pokrije višino subvencije. Pomembno je tudi, da so subvencije na voljo neprekinjeno, za izvedbo več ukrepov hkrati pa bi te morale biti višje. Nujno bi bilo treba tudi poenostaviti in pohitriti postopke, ter med subvencije dodati tudi subvencijo za zelene strehe.
Predlagali so tudi, da bi za vlaganja v energijsko učinkovitost investitorjem priznali davčno olajšavo pri dohodnini. Ukrep je lahko tudi samo začasen, dokler kot država ne dosežemo zastavljenih ciljev na področju energijske prenove stavb.
Dve cenovni kapici za gospodinjstva
Dotaknili so se tudi trenutno veljavnih ukrepov, ki ščitijo gospodinjstva pred visokimi cenami električne energije in zemeljskega plina, in ukrepov na področju fosilnih goriv. „Ukrepi gospodinjstev ne spodbujajo dovolj k učinkovitejši rabi energentov ter tako celo povečujejo breme znižanja porabe na velike poslovne porabnike v industriji. Učinkovitejši način naslavljanja izzivov porabe gospodinjstev bi bilo dvo- ali večstopenjsko oblikovanje cenovne kapice, ki bi določila različne višine glede na količino porabljene energije. Za osnovno količino porabe bi tako gospodinjstva plačevala nižjo ceno, da dodatno porabljene količine pa višjo. Navedeno rešitev so sprejeli denimo na Hrvaškem.“
Prenova evropskih direktiv
Erik Potočar, vodja Sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire energije na ministrstvu za infrastrukturo, pa je poudaril še, da so direktive, ki so vezane na energetsko učinkovitost stavb, rabo obnovljivih virov energije in o brezemisijskih stavbah predmet revizije za izboljšanje. Za zdaj je bilo predvsem na področju brezemisijskih stavb in energijske sanacije obstoječega stavbnega fonda storjeno premalo. Tako se obetajo novi ukrepi oziroma dopolnitve. Lestvico energijskih razredov stavb, kot jo poznamo na energetskih izkaznicah, bodo razširili z dvema novima razredom in sicer A0 za brezemisijske emisijske stavbe in A+ za energijsko pozitivne stavbe. Uvedli naj bi tudi osebni dokument stavbe za namen spremljanja energijske prenove stavb.