O tem, kako naj bi bile stavbe v EU ogrevane v prihodnje, so razpravljali na nedavnem seminarju z naslovom »Razogljičenje ogrevanja: Pridobljene izkušnje za strategijo EU za pametno integracijo sektorjev in dosego dolgoročnih podnebnih ciljev«. Podlaga za razpravo je zeleni dogovor in v okviru tega strategija za pametno integracijo sektorjev na tem področju, ki jo pripravlja Evropska komisija.  

Osnova za dosego dolgoročnih podnebnih ciljev je razogličenje družbe, zelo pomemben del tega pa je razogličenje  ogrevanja stavb in prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije. Veliko upov odločevalci polagajo v elektrifikacijo ogrevanja, kar pomeni, da naj bi se stavbe v velikem deležu ogrevale z elektriko, toplotne črpalke pa bi po njihovem mnenju lahko postale glavna tehnologija ogrevanja, tudi v daljinskih sistemih toplote. 

Elektrifikacija je ključni ukrep za razogljičenje ogrevanja stavb

„Toplotne črpalke predstavljajo zelo pomembno tehnologijo, priključimo pa jih lahko tudi na omrežja za daljinsko ogrevanje,“ je povedal Richard Lowes z univerze v Exetru. Razogljičenje ogrevanja bi moralo potekati hitreje, saj ogrevanje stavb predstavlja skoraj tretjino skupnega povpraševanja po energiji v EU in večji del te toplote izhaja iz fosilnih goriv. „To torej pomeni, da ne moremo razogljičiti energetike, ne da bi razogljičili ogrevanja."

Foto: arhiv kronoterm toplotna črpalka Na poti razogličenaja ogrevanja pa je treba upoštevati štiri načela elektrifikacije ogrevanja. Prvo je energijska učinkovitost stavb, ki omogoča precejšnje stroškovne prihranke in zmanjša stroške sistema. To pomeni, da je treba stavbe množično toplotno izolirati, za nove pa že zdaj velja, da bodo morale biti vse, ki bodo zgrajene od začetka leta 2021 naprej, skoraj ničenergijske. 

Takšne stavbe potrebujejo manj energije za ogrevanje, hkrati pa so sposobne hraniti toploto. „Dobro izolirana stavba lahko veliko dlje ohranja toploto, lahko se celo povsem izognemo ogrevanju v koničnih obdobjih, kar je pri elektrifikaciji toplote zelo pomembno, saj ne želimo preobremeniti omrežja,“ poudarja Lowes.

Evropska komisija bo jeseni predstavila tudi podrobnosti tako imenovanega vala obnove stavb, saj je ta osnova za uporabo ogrevalnih tehnologij, kot so toplotne črpalke, toplotna omrežja in sončni toplotni sistemi in tudi pretvorba električne energije v plin. Pri tem pa uporaba obnovljivih virov energije nima pravega smisla oziroma ne doseže pravega učinka, če stavbe niso zadostno toplotno izolirane.

Ogrevalne naprave bi upravljali na daljavo

Drugo načelo se nanaša na prožno obremenitev, ki pomeni pametnejše upravljanje toplotnih obremenitev v stavbi, kar lahko prinese tudi 40-odstotno zmanjšanje konične obremenitve, pojasni Rosenow. 

Povedano drugače, ogrevalne naprave v stavbah morajo biti pametne in zmožne komunicirati z elektroenergetskim sistemom ter se mu prilagajati glede na razpoložljivo energijo v danem trenutku. Nujen je prožni odjem, zmožen slediti prožnejši oskrbi, ki je posledica vse večjega deleža elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Ogrevalna naprava bo tako delovala v času, ko bo energije v omrežju veliko in jo hranila za čas, ko bo te v sistemu malo. 

Toplotna črpalka bo denimo delovala dopoldne, čeprav nas takrat ni doma in imamo zato temperaturo v prostorih nastavljeno nekoliko nižje. Zvečer, ko želimo višjo temperaturo, pa toplotna črpalka ne bo delovala, temveč nam bo toploto zagotovila iz zalogovnika, v katerem jo je shranila dopoldne.

Z napravami ne bo upravljal lastnik temveč distribiter elektrike, njeno delovanje pa bo upravljano na daljavo. „Stavbe bi z integracijo sektorjev tako postale sestavni del elektroenergetskega sistema, ob čemer bi delovale kot nekakšne toplotne baterije, ki prispevajo k izravnavi omrežja.“

Zagotoviti je treba nagrajevanje in spodbude za odjemalce elektrike

Temu sledi tretje načelo, da je res pomembno, kdaj poteka poraba električne energije. Četrto načelo pa govori o nagrajevanju odjemalcev električne energije zaradi njihove prožnosti. Kakšno naj bi bilo to nagrajevanje ni jasno. Odločevalci pravijo le, da je treba oblikovati različne politike, s katerimi se bo pospešeno spodbujalo tako energijsko učinkovitost stavb, torej vgradno toplotne izolacije in s tem zmanjšanje povpraševanja po toploti ter v naslednjem koraku zamenjavo ogrevalnega sistema na fosilna goriva z obnovljivimi viri energije. 

Cilji zelenega dogovora, med katerimi je tudi razogličenje ogrevanja in stavb so visokoleteči, pravih odgovorov nanje pa za zdaj še ni. Tudi po mnenju Lowesa smo v Evropi še zelo daleč od tega, da bi množično nadomeščali fosilna goriva z obnovljivimi viri energije. 

Novogradnje Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše Postopek Kako urediti mejo, če se s sosedom ne moreš dogovoriti

Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.