Na nas se je z vprašanjem o smiselnosti naložbe v sončno elektrarno in morda tudi toplotno črpalko za ogrevanje hiše in sanitarne vode obrnil bralec z Dolenjske. 

„Že nekaj časa razmišljam o naložbi v sončno elektrarno, vendar ne vem, ali se mi splača, ker je naš račun za elektriko precej nizek, le približno 40 evrov na mesec. Hkrati pa gledam v prihodnost, kotel na pelete bo treba v roku petih let zamenjati, poleg tega sem prebral, da se bo tudi zakonodaja na področju samooskrbnih sončnih elektrarn leta 2023 spremenila in ne bo več tako ugodna, kot je zdaj. Hkratna naložba v sončno elektrarno in na primer toplotno črpalko pa je previsoka in si je ne morem privoščiti,“ je napisal. 

Tako verjetno razmišlja marsikdo. Res je, zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki je v procesu sprejemanja, med drugim določa, da za električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja, plačujejo končni odjemalci s samooskrbo omrežnino, ki je nediskriminatorna in odraža stroške in koristi samooskrbe, in druge javne dajatve, ki se obračunavajo na količino električne energije, prevzete iz javnega omrežja.

Prehodno obdobje tri leta

Vendar hkrati dopušča, da v sedanjem sistemu tako imenovanega net meteringa ostanejo vse že priključene samooskrbne sončne elektrarne ter vse tiste, ki bodo v omrežje priključene najkasneje do 31. decembra 2023. 

Torej, če že razmišljamo o naložbi v sončno elektrarno, jo je smiselno postaviti v naslednjih treh letih, zdaj je le vprašanje, kako veliko. Ali je bolje že zdaj vgraditi sončno elektrarno večje moči in hkrati tudi staro ogrevalno napravo zamenjati za toplotno črpalko, ali pa vgraditi sončno elektrarno z močjo, ki bo zadostila le potrebam po elektriki, kolikor je porabimo zdaj. V tem primeru je treba vedeti, da sončna elektrarna manjše moči čez pet let, ko se na primer odločimo za vgradnjo toplotne črpalke, ne bo proizvedla dovolj električne energije tudi za njeno delovanje. Elektrarno bo treba nadgraditi, kar čez pet let pomeni plačevanje omrežnine, če bo predlagani zakon sprejet.

Izračunali smo, kako speljati naložbo v enem in drugem primeru, kakšne stroške lahko pričakujemo, v kolikšnem času se bo posamezna naložba povrnila, in koliko bo strošek ogrevanja in elektrike v 30 letih, kolikor naj bi bila življenjska doba sončne elektrarne, nižji. 

Bralca smo prosili, da nam zaupa podatke, ki so izhodišče za izračun. Hišo, veliko 155 kvadratnih metrov zdaj ogreva s kotlom na pelete, porabi jih 4500 kilogramov, strošek zanje pa je 1260 evrov na leto. V to je všteto tudi približno pol leta ogrevanja sanitarne vode, drugo polovico pa jo ogrevajo sončni kolektorji na strehi. Na leto porabi 2600 kWh elektrike, kar znaša 480 evrov, od tega dajatve in davek znašajo kar polovico.

Novo ogrevanje Tri zmote o toplotnih črpalkah, ki jim ne smete nasedati

Naložba samo v sončno elektrarno

Za letno porabo elektrike 2600 kWh bi zadostovala sončna elektrarna s priključno močjo 2,36 kW, če predvidimo da 1 kW proizvede 1100 kWh električne energije. Ker pa ima en panel v povprečju moč 250 W, smo v izračunu predvideli sončno elektrarno z močjo 2,5 kW. Naložba vanjo bi znašala 4250 evrov, s subvencijo Eko sklada (450 evrov) pa 3800 evrov. 

Foto: Profimedia Sončna elektrarna na hiši Po vgradnji sončne elektrarne bi ob enakem mesečnem računu za elektriko približno 18 evrov odpadlo na dajatve, iz razlike 22 evrov pa bi se odplačevala naložba. Ta bi bila odplačana po 14,4 leta. Po tem obdobju se plačujejo le še obvezne dajatve v višini približno 18 evrov na mesec oziroma 216 na leto.

Razrez stroškov v evrih v 30 letih:

naložba v sončno elektrarno

Če bi sončno elektrarno odplačali v sedmih letih, kolikor je obdobje, za katerega nekateri ponudniki ponujajo brezobrestno odplačevanje, bi se v tem času mesečni stroški iz 40 evrov povišali na 63 evrov, od tega 18 evrov zanašajo dajatve, 45 evrov pa gre za odplačilo SE. 

Razlika ni velika glede na to, da je upoštevano obdobje 30 let, zato težko govorimo o večjem prihranku. Še vedno pa je naložba lahko smiselna, če želimo zeleno elektriko iz lastne sončne elektrarne.

Pod streho To so dejstva o toplotnih črpalkah in „strokovnjakih“

Naložba v sončno elektrarno in toplotno črpalko

V primeru, ko bi hkrati s sončno elektrarno kotel na pelete zamenjali s toplotno črpalko, je izračun drugačen. Upoštevali smo, da v konkretni hiši za ogrevanje in pol leta ogrevanja sanitarne vode glede na porabo pelet potrebujejo 17.210 kWh energije. Če bi vgradili toplotno črpalko z letnim grelnim številom 3, kar je realno v starejši hiši s takšno porabo, bi naprava potrebovala 5740 kWh. 
K temu pa smo prišteli še 2600 kWh elektrike. Skupaj torej 8340 kWh. 

Foto: Profimedia Toplotna črpalka Sončna elektrarna bi morala imeti priključno moč 7,75 kW. Naložba bi stala 10.460 evrov ( približno 1350 evrov za 1 kW), ko odštejemo subvencijo Eko sklada (1395 evrov), pa 9065 evrov. Naložbo v toplotno črpalko zrak/voda smo ocenili na 7500 evrov, upoštevaje 2500 evrov subvencije. Skupaj torej 16.565 evrov. 

Račun za elektriko bi bil po naložbi le 216 evrov na leto oziroma 18 evrov na mesec, kolikor znašajo obvezne dajatve. 

Razrez stroškov v evrih v 30 letih:

naložba v toplotno črpalko in sončno elektrarno

Izračuni so zgolj informativni in temeljijo na ocenah višine naložb ter zdajšnjih stroških energentov. 

V prvih sedmih letih bi bili mesečni stroški za 74 evrov na mesec višji kot so zdaj. V tem času bi odplačali naložbo v sončno elektrarno in toplotno črpalko. Ponudniki sončnih elektrarn običajno brezobrestno financirajo le sončno elektrarno, če odplačilna doba ni daljša od sedmih let, ne pa tudi nujno za toplotne črpalke. 

Za odplačilo naložbe v toplotno črpalko bi najeli kredit pri Eko skladu po ugodni obrestni meri euribor in 1,3 % fiksnega pribitka. 

Prvih sedem let stroški nekoliko višji

Po sedmih letih bi jih bremenil še strošek vzdrževanja, zavarovanja, upada učinkovitosti sončne elektrarne, ki je ocenjen na 120 evrov na leto. Prvih sedem let teh stroškov ni, če se odločimo za financiranje pri ponudniku. 

V 30 letih bi z naložbo v sončno elektrarno in toplotno črpalko stroške ogrevanja in elektrike zmanjšali za nekaj več kot 26.000 evrov, kar pa je denimo vrednost avtomobila srednjega razreda. A v resnici bo to znižanje nekoliko manjše, saj TČ nima življenjske dobe 30 let. Si pa s to naložbo novo TČ lažje privoščimo, kot če sončne elektrarne ne bi imeli. Hkrati je treba pri tem upoštevati tudi to, da bi bilo katero koli kurilno napravo po približno 20 letih zamenjati. 

Omeniti velja še to, da je ogrevanje s toplotno črpalko bolj udobno v primerjavi z ogrevanjem na pelete. Zadnje zahteva prostor za skladiščenje, ki ga potem lahko uporabimo za kaj drugega, poleg tega je treba celo ogrevalno sezono približno enkrat na teden polniti zalogovnik, iz katerega se peleti dozirajo v kurišče, iz tega pa je treba vsaj enkrat na teden očistiti tudi pepel. 

Samooskrba Izračunali smo, kdaj se sončna elektrarna splača in kdaj ne