Za temelje in temeljno ploščo sta Nataša in Gregor morala poskrbeti sama. Izvedbo sta zaupala izkušenemu gradbincu, nad njegovo izvedbo pa je bdel nadzornik. Temeljno ploščo je potem pregledal vodja del pri Marlesu in šele ko je potrdil, da je izvedena skladno z vsemi zahtevami in ustrezna, so lahko nanjo postavili hišo.
Vse skupaj pa se začne že veliko prej, pri zakoličenju
Prisotna morata biti nadzornik in gradbinec, ki bo ploščo izdelal, „saj mora od geodeta prevzeti zakoličbo in jo ustrezno zavarovati. To pomeni, da jo mora prenesti na pred tem izdelane profile, saj se ob izvedbi vseh potrebnih del količki, ki jih je postavil geometer, odstranijo,“ pojasni Srečko Križman, nadzornik gradnje hiše.
Potem sledi izkop, ki je odvisen od terena, ne pa od tega, kakšna hiša bo stala na temeljih. „Najprej je pomembna priprava podlage pod ploščo, z geomehanikom je treba preveriti, da je dejanska nosilnost tal izkopa takšna, kot je bila predvidena v projektu. Če se ugotovi, da ni, mora statik narediti ustrezen popravek projekta temeljne plošče, ali pa je treba povečati predvideno tamponsko blazino pod ploščo.“
Pod celotno površine hiše so odstranili 30 centimetrov zemljine in humusa, da so lahko izdelali tamponsko blazino. Tam, kjer je teren nagnjen, so poglobili izkop za debelino tamponske blazine, na vogalu hiše, kjer je parcela najnižja pa so naredili pasovne temelje, ki so jih v zemljo vkopali na globini pol metra.
Ko na temeljni plošči stoji montažna hiša, ki je hkrati še pasiva, jo je treba izvesti nekoliko drugače, kot če bi bila hiša pasivna zidana. Prva razlika je debelina temeljne plošče, ki je zaradi manjše teže pri montažnih hišah nekoliko tanjša, debela je 25 centimetrov, kot pri zidanih pasivnih hišah, kjer je običajno 35 centimetrov, pojasni Križman.
Vgraditi je treba več toplotne izolacije
Bistvena razlika je tudi pri izvedbi in količini toplotne izolacije. „Pri pasivnih hišah je treba zagotoviti neprekinjen toplotni ovoj, kar se lahko zagotovi z vgradnjo toplotnoizolacijskih plošč pod temeljno ploščo. Izolacijo je treba položiti tako, da sega izven linij plošče. Tako lahko izdelajo kakovosten spoj z vertikalno izolacijo. Hidroizolacijo pa lahko vgradijo nad temeljno ploščo ali pod njo na podložni beton, ali pa med samo toplotno izolacijo (seizmic sistem), kjer se jo vgradi med dva sloja toplotne izolacije.“
Natančen razvod priključkov in inštalacij
Preden so temeljno ploščo zalili z betonom, je bilo treba natančno razpeljati še vse komunalne priključke in inštalacije, ki potekajo pod njo in skozi njo prehajajo v hišo.
„Ti so pri montažni gradnji natančno določeni in če niso izvedeni na v projektu predvidenih lokacijah v temelji plošči, so kasneje težave. Vsako napako oziroma odmik je potem, ko je hiša postavljena, težko in predvsem drago popravljati.“
Zato je treba preveriti, ali so razvodi cevi za elektro inštalacije, vodovodni priključek, vso kanalizacijo, morebitne razvode zraka za potrebe kaminov, nape z talnim razvodom, razpeljani tam, kjer morajo biti.
Pri izvedbi temeljne plošče gre hitro lahko kaj narobe, posledic pa ni lahko odpraviti. Nadzornik zato opozarja na napake, ki so pogoste. „Pri polaganju toplotne izolacije je pomembno, da je položena natančno, s tesnimi stiki in obrnjena na pravo stran. Temeljna plošča mora biti izdelana v točnih dimenzijah, stranice morajo biti pravokotne, beton plošče pa čim bolj natančno poravnan, saj ima drugače izvajalec montažnega dela težave pri postavljanju sten hiše.“
Temelje hiše oziroma temeljno ploščo, z vsemi zemeljskimi deli vred, so izdelali v 14 dneh, betonska plošča pa se je sušila 10 dni. Faze izdelave temeljne plošče si oglejte v galeriji zgoraj.
Ni res. Kakor se zmeniš. Kolega se je "na ključ" zmenil tako, da jim je pokazal parcelo, na kateri je …