Vlada je potrdila Poslovni in finančni načrt Eko sklada za letošnje leto. Kot izhaja iz načrta, bo Eko sklad na podlagi zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE) nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud za ukrepe izboljšanja energetske učinkovitosti. 

Od skupaj 40 milijonov evrov bo za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stavbah bo občanom in drugim subjektom 23 milijonov evrov. Za izvajanje programa energetskega svetovanja občanom v okviru mreže ENSVET je predvidenih 0,92 milijona evrov.

Na podlagi odloka 104 milijoni evrov subvencij

Na podlagi novega odloka o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe za leta od 2023 do 2026 bo Eko sklad letos razpisal 104 milijone evrov. Poleg izvajanja nekaterih javnih pozivov iz preteklih let, bodo sredstva namenjena še nekaterim novim ukrepom. 

Za spodbude za doseganje večje energijske učinkovitosti in stopnje samooskrbe na področju skoraj nič energijskih stavb je predvidenih do devet milijonov evrov, za spodbude občanom in pravnim osebam za električna vozila pet milijonov evrov in za pilotni razpis novih finančnih instrumentov za financiranje obnov starejših večstanovanjskih stavb  do dva milijona evrov. Do 30 milijonov evrov bodo namenili za subvencije za nakup novih vozil za prevoz potnikov in šolarjev na električni pogon ali vodik.

V okviru obstoječih projektov bo razpisano še do 57 milijonov evrov za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami. 

Za leto 2024 bo v okviru razpisanih sredstev v skladu z odlokom predvidena realizacija izplačil za financiranje zamenjav starih kurilnih naprav z novimi (30,5 milijonov evrov), spodbude občanom in pravnim osebam za električna vozila (5 milijonov evrov) ter pilotni razpis novih finančnih instrumentov za financiranje obnov večstanovanjskih stavb (0,5 milijonov evrov). Prva izplačila za razpisana sredstva spodbud za doseganje večje energijske učinkovitosti in stopnje samooskrbe na področju skoraj nič energijskih stavb načrtujejo od leta 2025 dalje.

Za manj elergetske revščine 23 milijonov evrov

Na področju ukrepov energetske revščine bodo vzpostavili projektno pisarno in pripravili investicijski program za dodeljevanje spodbud za zmanjšanje energetske revščine v okviru programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 za kar je v celotnem obdobju skupaj z nacionalnimi sredstvi namenjenih 23 milijonov evrov sredstev. Ocenjujejo, da bodo izplačila letos znašala 2,44 milijona evrov.

Za kredite 50 milijonov evrov

Za dejavnost ugodnega kreditiranja naložb na področju varstva okolja bo Eko sklad lets zagotovil predvidoma do 50 milijonov evrov kreditnih sredstev. Glede na dvig obrestnih mer v preteklem letu, bo nudil kredite s spremenljivo in s fiksno obrestno mero. 
Vsem kreditojemalcem, torej občanom, občinam in pravnim osebam bodo tako kot do zdaj na voljo krediti po fiksni obrestni meri, prilagojeni gibanju trimesečnega euribor v času potrjevanja poziva in variabilni obrestni meri trimesečni euribor in najmanj enoodstoten fiksni pribitek. 

Po novem diskriminacija glede na dohodek

V poslovnem načrtu pa je navedene pomembna novost, ki se nanaša na višine subvencij. Kot navajajo, različne ankete kažejo, velik učinek zastonjkarstva pri dodeljevanju subvencij. Kaj to pomeni? Skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjstev, ki so prejeli subvencijo Eko sklada, bi projekt v celoti izvedlo, tudi če subvencije ne bi prejelo. 

„Zato se bo glede na omejena sredstva in za učinkovitejšo rabo javnih sredstev ter ob dejstvu visokih rasti cen energije, prejemnike subvencij diskriminiralo glede na dohodek,“ piše. 

Tako bo dosežena višja stopnja obnov stavb, saj prebivalstvo z nizkimi dohodki ne razpolaga s sredstvi za lastno udeležbo investicije v energijsko obnovo stavb in posledično njihove stavbe nikoli ne bi bile obnovljene. Na drugi strani pa je ob visokih cenah energije energetska obnova stroškovno učinkovita investicija, torej spodbude niso potrebne za tiste, ki imajo sredstva za izvedbo investicije.