Vojna v Ukrajini je povzročila velik šok na trgih surovin, saj je spremenila ustaljeno delovanje trgovine, proizvodnje in potrošnje, zato bodo cene ostale na zgodovinsko visokih ravneh vsaj do konca leta 2024, Svetovna banka sporoča v najnovejšem pregledu dogajanja.

Zvišanje cen energije v zadnjih dveh letih je bilo največje po naftni krizi leta 1973. Zvišanje cen živil, katerih velika proizvajalca sta Rusija in Ukrajina, in gnojil, ki se zanašajo na zemeljski plin kot proizvodni vložek, je bilo največje od leta 2008. "Na splošno je to največji šok, ki smo ga doživeli od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Šok pa še poslabša porast omejitev v trgovini s hrano, gorivom in gnojili," je dejal Indermit Gill, podpredsednik Svetovne banke za pravično rast, finance in institucije.

"Vlade bi morale izkoristiti vsako priložnost za povečanje gospodarske rasti doma in se izogibati dejanjem, ki bi lahko škodovala svetovnemu gospodarstvu," je dodal.

Cene energentov naj bi se leta 2022 zvišale za več kot 50 odstotkov, nato pa se bodo v letih 2023 in 2024 znižale. Cene hrane, drugih kmetijskih proizvodov in kovin naj bi se leta 2022 zvišale za skoraj 20 odstotkov, v naslednjih letih pa se bodo umirile. Kljub temu naj bi cene surovin ostale precej nad zadnjim petletnim povprečjem. V primeru daljše vojne ali dodatnih sankcij proti Rusiji bi lahko bile cene še višje in bolj nestanovitne, kot so trenutno predvidene, pišejo v Svetovni banki.

To bo ustavilo napredek pri zmanjševanju revščine

"Trg surovin zaradi vojne v Ukrajini doživlja enega največjih pretresov v ponudbi v zadnjih desetletjih," je dejal Ayhan Kose, direktor skupine za obete Svetovne banke, ki pripravlja poročilo o napovedih. "Posledično zvišanje cen hrane in energije terja pomemben človeški in gospodarski davek – in bo verjetno ustavilo napredek pri zmanjševanju revščine. Višje cene primarnih surovin še poslabšajo že tako povišane inflacijske pritiske po svetu."

Cene pšenice se bodo po napovedih zvišale za več kot 40 odstotkov in bodo letos nominalno dosegle najvišjo vrednost vseh časov.

To bo predstavljalo pritisk na gospodarstva v razvoju, ki so odvisna od uvoza pšenice, zlasti iz Rusije in Ukrajine.

Cene nekaterih surovin dosegle najvišjo vrednost vseh časov

Predvideva se, da se bodo cene kovin leta 2022 zvišale za 16 odstotkov, preden se bodo leta 2023 znižale, vendar bodo ostale na povišanih ravneh. "Surovinski trgi so pod izjemnim pritiskom, pri čemer so cene nekaterih surovin nominalno dosegle najvišje vrednosti vseh časov," je dejal John Baffes, ekonomist v skupini za obete Svetovne banke. "To bo imelo trajne posledice. Močno zvišanje cen surovin, kot so energija in gnojila, bi lahko povzročilo zmanjšanje proizvodnje hrane, zlasti v gospodarstvih v razvoju."

Kaj se bo zgodilo z zelenim prehodom?

Višje cene lahko otežijo napovedan prehod na čistejše oblike energije, ugotavlja Svetovna banka. Več držav je objavilo načrte za povečanje proizvodnje fosilnih goriv. Visoke cene kovin povečujejo tudi stroške obnovljive energije, ki je odvisna od kovin, kot sta aluminij in nikelj za baterije. Poročilo poziva vlade, naj takoj ukrepajo, da čim bolj zmanjšajo škodo za svoje državljane in za svetovno gospodarstvo. Poziva tudi k usmerjenim programom, kot so denarna pomoč šibkim, programi šolske prehrane in podobno. Ključna prednostna naloga bi morala biti vlaganje v energetsko učinkovitost. Prav tako pozivajo države, naj pospešijo razvoj obnovljivih virov energije. Celotno poročilo je dostopno na tej povezavi.

Kot smo že poročali, sta Evropska komisija (EK) in Mednarodna agencija za energijo (IEA) vsem prebivalcem EU že včeraj priporočili devet ukrepov, s katerimi bi lahko občutno zmanjšali odvisnost od ruskega zemeljskega plina.

dezurni@styria-media.si