Štiri mlade belgijske družine, ki prijateljujejo že od prej, so imele vizijo. Rešiti so morale svoje stanovanjsko vprašanje in se odločile za skupnostno bivanje, tako imenovani „cohousing“, ki pa hkrati zagotavlja dovolj zasebnosti vsaki od njih. Želele so živeti v središču Antwerpna oziroma v njegovi bližini, kjer pa prostora za gradnjo ni veliko, cene redkih parcel pa so izjemno visoke.

Foto: arhiv Polygoon Architectuur cohousing Rešitev so našli v stari, zapuščeni stavbi policije, ki je bila dovolj velika za ureditev štirih stanovanj, hkrati pa je pred in za njo dovolj tudi dvorišča oziroma zelenih površin.

Družinska vas Družina si je namesto ene postavila šest majhnih hiš

Belgijski arhitekturni biro Polygoon Architectuur je tako v življenje obudil zapuščeno stavbo in v njej ustvaril štiri približno enako velika stanovanja, vsako pa je zasnovano nekoliko drugače, po meri posamezne družine. Stavbi so v prvem nadstropju dodali prizidek. Družine pa si poleg dvorišča oziroma vrta delijo kolesarnico, parkirno mesto in pralnico. Skupno pa sta tudi ogrevanje in oskrba z vodo.

Foto: arhiv Polygoon Architectuur cohousing Skrb za okolje je za vse štiri družine zelo pomembno, zato za prevoze uporabljajo predvsem kolesa, ki si jih delijo, za daljše razdalje pa imajo skupni avtomobil.

Celotna prenova stavbe je potekala z mislijo na trajnost in energijsko učinkovitost, zato so arhitekti ohranili vse, kar so lahko. Na zunanji strani so tako ohranili opečno fasado, materiale, ki so to omogočali, pa uporabili pri prenovi na nov način. Tudi sicer so vgradili le okolju prijazne materiale kot sta les in celuloza.

Foto: arhiv Polygoon Architectuur V stavbi je napeljan vodovodni sistem, ki zajema deževnico, vodo pa, kadar je sonca dovolj, grejejo s sprejemniki sončne energije. Ravno streho so ozelenili.

Skupnostno bivanje ali „cohousing“ je način bivanja, ki hkrati omogoča zasebnost in povezanost stanovalcev iz različnih gospodinjstev. Ta si v neki stavbi ali naselju nekaj hiš delijo nekatere skupne prostore. Predvsem tiste, ki jih ne uporabljajo vsak dan, na primer prostor za piknik, igrala za otroke, kolesa, avtomobile, lope in orodje, pralnico, delovne prostore … Tako bolj racionalno uporabijo razpoložljivi prostor in znižajo stroške zanje. Za takšne skupnosti je tudi značilno, da so stanovalci med sabo bolj povezani, več si pomagajo in bolj skrbijo drug za drugega, odločitve, ki se tičejo vseh, pa sprejemajo skupaj.

Foto: arhiv Polygoon Architectuur Skupnostno bivanje je še posebej dobra rešitev v primerih, ko gre za prenove starih stavb, ki so bile pred tem namenjene nečemu drugemu. Ena sama družina si na primer prenove velike stare zapuščene stavbe ne bi mogla privoščiti, več družin s skupnim ciljem pa to lahko izpelje. Glede na to, da je povsod v mestnih središčih, tudi pri nas, precej starih zapuščenih stavb, je skupnostno bivanje lahko rešitev za marsikateri stanovanjski problem, le družine ali posamezniki se morajo povezati skupaj v skupnem cilju.

Foto: arhiv Polygoon Architectuur Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.