Med poudarki novega stanovanjskega zakona, mimogrede, zdaj veljavni je star že 16 let, ki sta jih danes predstavila minister Simon Zajc in državni sekretar Aleš Prijon, najprej velja izpostaviti napovedane spremembe na področju neprofitnih stanovanj in najemnin zanje. 

Neprofitna stanovanja bodo javna, najemnine pa stroškovne

Neprofitna stanovanja se bodo po novem imenovala javna stanovanja, neprofitne najemnine pa ne spreminjajo le poimenovanja, temveč tudi vsebino. Po novem bodo najemniki plačevali stroškovno najemnino, ki bo višja, kot je sedaj neprofitna, se pa za uporabnike naj ne bi spremenilo nič, saj bo razliko pokril stanovanjski dodatek, bodo pa upravičenost do takšnega najema preverjali vsako leto. 

Po sedanjem sistemu (po katerem subvencije za neprofitna stanovanja plačujejo občine, subvencije najemnikov tržnih stanovanj pa polovico občine in polovico država) so občine lani za subvencije namenile 12,4 milijona evrov, država pa 3,8 milijona evrov. Po novem sistemu (po katerem bodo občine subvencionirale tržni najem tistih, ki ne bodo dobili javnega stanovanja) naj bi občine za stanovanjski dodatek namenile 12,3 milijona, država pa 28,5 milijona evrov letno.

Stroškovna najemnina bo izračunana na podlagi stroškovne cene (novega) stanovanja, ki bo letno ažurirana, in sicer bo najemnina lahko znašala do 5,2 odstotka te stroškovne cene. Po navedbah ministrstva bo stroškovna najemnina, odvisno od lokacije, znašala med 5 in 7,30 evra na kvadratni meter. 

Javna najemniška družba bo stanovanja najemala na trgu

Novost, ki jo prinaša novi zakon je tudi javna najemniška služba, ki jo bo ustanovil Stanovanjski sklad RS. Ta bo na trgu najemala stanovanja in jih oddajala kot javna. 

Državni sekretar na ministrstvu Aleš Prijon je kot prednost za lastnike navedel, da ne bodo imeli opravka z oddajanjem - javna služba bo lastniku plačala najemnino, poiskala najemnika, skrbela za to, da bo stanovanje vrnjeno v prvotni obliki ... 

Ministrstvo po grobih ocenah pričakuje, da bi lahko na ta način na trg prišlo od 20.000 do 30.000 (od 170.000 uradno praznih) stanovanj. Lastniki bodo lahko prejeli znesek stroškovne najemnine. 

Državna jamstva za stanovanjska posojila

Novi stanovanjski zakon naj bi omogočil oziroma olajšal pot do stanovanj tudi mladim in mladim družinam ter prekarcem. Vzpostavil bo državne garancije za posojila za tiste, ki zdaj ne morejo priti do posojila za nakup stanovanja. V primeru, da upravičenec ne bo mogel več odplačevati posojila, bo lastništvo stanovanja in posojilo prevzel Stanovanjski sklad RS, upravičenec pa bo lahko ostal v stanovanju in plačeval stroškovno najemnino. 

Z zakonom naj bi tudi pospešili gradnjo novih stanovanj, saj predvideva dvig omejitve za zadolževanje občinskih stanovanjskih skladov za gradnjo stanovanj, in sicer na 50 odstotkov kapitala sklada (sedaj 10 odstotkov). Zakon postavlja tudi pogoje za stanovanjske zadruge.  

Upravniki omejeni na pet let, spremembe pri soglasjih

Novosti so predvidene tudi glede upravljanja večstanovanjskih stavb. Med drugim bo mandat upravnika omejen na pet let (sedanje pogodbe za nedoločen čas bodo z zakonom avtomatično spremenjene v pogodbe za pet let), lastniki se bodo glede upravnika odločali s 50-odstotno večino. Tudi sicer so predvidene spremembe pri soglasjih: kjer je zdaj zahtevano 100-odstotno soglasje, bo po novem 75-odstotno, kjer je zdaj 75-odstotno, pa bo po novem 50-odstotno soglasje.

Upravniki bodo morali za rezervni sklad za vsako stavbo odpreti ločen fiduciarni račun, rezervni sklad bodo lahko upravljali le skupaj z etažnimi lastniki.

Stroški se ne bodo več delili po številu uporabnikov stanovanja, ampak glede na površino stanovanj.

"Mislim, da zakon zelo dobro naslavlja težave, s katerimi se danes soočamo glede stanovanjske problematike, sploh glede dostopa do stanovanj bolj ranljivih skupin - mladih s prekarno zaposlitvijo, mladih družin, socialno ogroženih. Rešujemo težave tako glede najemnih stanovanj kot samega nakupa stanovanj," je danes na novinarski konferenci ocenil minister Simon Zajc.